EGON PRETNER
in njegov prispevek k poznavanju jamskih hroščev
Egon Pretner se je rodil 22. Februarja leta 1896 v Trstu. Tu je med leti 1906 in 1914 obisloval tudi klasično gimnazijo in se srečal z tržaškim profesorjem Josefom (Giuseppe) Müllerjem, takrat uveljavljenim koleopterologom, ki ga je navdušil za zbiranje hroščev. Kot pravnik je kasneje služboval v Ljubljani in Zagrebu, leta 1947 pa je bil kot priznani krasoslovec dodeljen Upravi Postojnskih jam in nekaj časa celo vršilec dolžnosti ravnatelja “Kraških jam Slovenije”.
Leta 1952 se je Egonu uresničila življenska želja, ko se je zaposlil na takrat osnovanemu Inštitutu za razsikovanje krasa pri SAZU v Postojni. Z vso vnemo se je lotil proučevanja podzemeljskega živalstva, še posebno hroščev. Tu je marljivo delal tudi še po upokojitvi leta 1975. Umrl je 4. februarja 1982.

Egon Pretner je v skoraj 75 letih uspešnega speleološkega in biološkega delovanja postal neprekosljiv poznavalec našega krasa. Nedvomno je obiskal in temeljito biološko preučil toliko naših jam kot nihče drug. Vse terenske razsikave si je vestno beležil, zato lahko ocenimo, da je v svojem plodnem življenju opravil prek 8000 obiskov jam.

Zanimanje za jamske hrošče je Egona gnalo tudi na druga kraška območja. Organiziral in vodil je številne speleobiološke odprave po vsem Balkanu. Pri tem so ga vsi izredno cenili. Bil je odličen mentor mladim speleologom in biologom.
Pri raziskovanju jamskih hroščev je bil Egon temeljit in znanstveno dosleden. Odkril in opisal je veliko za znanost novih vrst in podvrst jamskih hroščev. Pri opisih ni hitel, dokler ni imel zbranega dovolj materiala. Nove vrste je večkrat prepuščal v obdelavo kolegom.
Zapustil nam je izjemno bogato in dragoceno zbirko jamskih hroščev Balkanskaga polotoka. Njegova bibliografija obsega prek 50 znanstvenih in strokovnih del. Potem, ko je celovito obdelal in objavil monografiji o jamskih hroščih Črne Gore ter Hrvaške, ga je prehitela smrt in njegovo temeljno delo o jamskih hroščih Slovenije je ostalo nedokončano.

Poznavanje razširjenosti jamskih hroščev v Sloveniji kakor tudi pričujoča razstava v veliki meri temelji na njegovem delu.