Zgodovina
Od prvih začetkov delovanja,  pa vse do danes (maj 2011), muzej ni imel lastnih prostorov. Prva ideja o kraškem muzeju sega v leto 1908. Na predlog takratne Jamske komisije, naj bi se v poslopju, ki je bilo dograjeno za potrebe političnih uradov, uredil Jamski muzej. Tej ideji je sledila pobuda Ivana Andreja Perka v letu 1912 o Znanstvenem jamskem muzeju, ki naj bi ga zgradili v okolici Postojnske jame.  Plemenito pobudo je prekinila prva svetovna vojna. Leta 1929 pa je v okviru takratnega speleološkega inštituta deloval tudi Jamski muzej.

Prizadevanja mnogih so se pričela uresničevati leta 1947 z zamislijo Lea Vilharja o ustanovitvi muzeja in dokončno utrdila v letu 1949 s poimenovanjem muzeja v  Notranjski muzej. Po tistem je muzej še nekajkrat spremenil svoje poimenovanje, prvotno ime pa je ponovno povzel po letu 1990. Največ časa,  z vmesnimi prekinitvami vse do leta 1995 , je muzej deloval v stari graščini sredi mesta. Zato se je v zavesti lokalnega prebivalstva utrdilo mnenje o tem, da muzej še danes domuje tam.

S temi prostori je muzej nekaj časa celo upravljal, leta 1952 pa je bila stavba s strani takratnega Okrajnega ljudskega odbora Postojna predana v upravljanje Slovenski akademiji znanosti in umetnosti Ljubljana za nedoločen čas. Akademija je tako prevzela stavbo Notranjskega muzeja, pri čemer so muzeju dovolili ostati v pritličju tega objekta. V teh prostorih še danes deluje SAZU. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je po letu 1990 na podlagi zakona postala lastnica tega objekta in ga po letu 1995 temeljito prenovila. V letu 1995 se je moral Notranjski muzej zaradi prenove stare graščine sredi mesta seliti v objekt na Ljubljanski 10 v prostore, ki si jih deli z Glasbeno šolo. Muzej je tako leta 1995 dokončno ostal brez svojih prostorov.

Po osamosvojitveni vojni leta 1991, ko je jugoslovanska vojska zapustila Postojno, se je zdelo, da s pridobitvijo ustreznih prostorov za muzej ne bo težav. Vendar se je izkazalo ravno obratno. Po večletnih dogovarjanjih z različnimi institucijami, je občina Postojna v letu 2002 z Ministrstvom za notranje zadeve sicer sklenila predpogodbo, po kateri naj bi se za potrebe Notranjskega muzeja zagotovili prostori  na Gregorčičevem drevoredu 2, v katerih je takrat delovala Policijska uprava Postojna, vendar se ta namera ni uresničila. 


PRELOMNO LETO 2005  Z ODLOČITVIJO TAKRATNE VLADE DO LASTNIH PROSTOROV
Leto 2005 je bilo nedvomno prelomno. Vlada RS, ki jo je takrat vodil g. Janez Janša je sklepom štev.: 47803-53/2005/7 z dne 17.11.2005  na občino Postojna neodplačno in za potrebe postavitve muzejskih zbirk prenesla objekt bivše garnizije na Kolodvorski cesti 3 v Postojni. 
S tem je občina »ujela zadnji vlak« za koriščenje sredstev iz. t.i. kulturnega tolarja v višini takratnih 50 milionov tolarjev ( 208.646 eur). Sredstva, ki jih je Ministrstvo za kulturo v času ministrovanja Vaska Simonittija namenilo za prostore Notranjskega muzeja, so tudi edini prispevek tega ministrstva za ta namen.
V preostalem sta sredstva za celovito in obsežno prenovo stavbe, ki je trajala pet let, zagotovili občina Postojna in Evropska unija.


RAZLIČNI PROSTORI IN RAZLIČNE STATUSNE OBLIKE DELOVANJA MUZEJA
Notranjski muzej je v svoji zgodovini deloval v različnih statusnih oblikah. Tako je leta 1974 postal Kraška muzejska zbirka v okviru Inštituta za raziskovanje Krasa SAZU v Postojni, leta 1990 pa je takratna občina ustanovila Notranjski muzej Postojna. Zadnja statusna sprememba sega v leto 2010, ko je občina z vključitvijo Notranjskega muzeja v javni zavod ZNANJE in ohranitvijo njegove samostojnosti omogočila pričetek delovanja v novih prostorih ter zagotovila pogoje za avtonomno in strokovno rast muzeja.

PO PETLETNI OBSEŽNI IN CELOVITI PRENOVI OBJEKTA NOTRANJSKI MUZEJ KONČNO  NA SVOJEM
Prenova objekta, ki je trajala pet let, je bila obsežna in zahtevna, kar pričajo tudi sredstva, ki so bila porabljena za ta namen.

 
Iz naših zbirk
Napisna tabla "Ribolov prepovedan"
Cerkniško jezero
Muzejski projekti
Speleobiološka postaja - Vivarij Proteus
Izkopavanja na AC