Poleg jamskega zavetišča v Godašnici nad Zabreznico pri Žirovnici, Šmajdovega gradu pri Predosljah in nam najbližjega Podtabora pri Knežaku, se najbolje ohranjen primer jame kot zatočišča pred nevarnostmi nahaja v Predjami. Predjamski grad ima danes podobo mogočne, nedostopne renesančne utrdbe, ki jo s hrbtne strani varuje strmo, celo previsno in preko 120 metrov visoko ostenje, s sprednje pa redko členjeno renesančno pročelje, ki je, s svojo lego nad prepadom, že na prvi pogled odvračalo morebitne napadalce.
Seveda pa podoba gradu, ki se nam kaže danes, ni njegova prvotna podoba; za prenovo in dozidavo gradu v njegovo renesančno preobleko je namreč v drugi polovici 16. st. poskrbela družina Cobenzl, ki je grad leta 1567 dobila v najem od nadvojvode Karla. Pogled na grad, prvič omenjen leta 1274, v gotski podobi sezidan s strani oglejskih patriarhov, je bil nekoliko manj zastrašujoč, saj se ta ni razprostiral preko celotne pečine pod velikim previsom jame, temveč je bil, v manjših dimenzijah, umeščen višje v steni.
V zgodovinopisju se pojavljajo domneve, da naj bi prvotni grad stal v najvišjem delu stene, v t.i. Erazmovi duplini, kjer so še sledovi ognjišča in vodnjaka; dejansko je šlo zgolj za zatočišče, v katerega so se lahko prebivalci gradu zatekli v sili in iz njega na prostost pobegnili skozi t.i. Erazmov rov.
Več o zanimivi tematiki:
Igor SAPAČ, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Notranjska. Med Planino, Postojno in Senožečami, Ljubljana 2005
Igor SAPAČ, Utrdbena arhitektura na Slovenskem v poznem srednjem veku, v Vojaška zgodovina 1 (XVI), Ljubljana 2009 (ed. Valerija BERNIK BURJA et. al.)
Ivan STOPAR, Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1989.3
avtor grafike: Franz von Kurz zum Thurn und Goldenstein, cca 1850.
