Če zgodovinarje povprašamo po lokaciji Pustega gradu, nas bodo najverjetneje usmerili proti Radovljici, k Lipniškemu gradu, znanemu kot Pusti grad ali Waldenberg. Redki pa vedo, da se je ime Pusti grad v izročilu ohranilo tudi kot poimenovanje gradu Lož, od sredine 17.stoletja opustele graščine, katere ruševine se še danes bohotijo, na že v predslovanski dobi poseljenem griču nad Ložem.
Kot smo v enem od modrovanj zelenega kavča že omenili, je bil grad prepuščen zobu časa po letu 1635, ko so gospostvo Lož in grad Snežnik kupili Eggenbergi ter sedež gospostva iz gradu Lož prenesli na grad Snežnik. Zgodovina gradu je sicer razmeroma slabo poznana; ve se, da so ga v 12.stoletju zgradili oglejski patriarhi (prva omemba 1218), od njih pa so ga v fevd prevzeli Vovbrški. Za njimi so ga imeli v fevdu grofje Strmški, tudi Goriški, Ortenburžani, Habsburžani in Celjski, Ravbarji ter vrsta drugih kratkotrajnih lastnikov, vse do Auerspergov.
Na prvi pogled puste ruševine pričajo o izjemno kakovostni gradnji grajskih zidov ter o pestri zgodovini, ki je botrovala številnim dozidavam grajskega poslopja. V času turških vpadov so bili, denimo, dodani mogočni utrjeni zidovi okrog starega grajskega jedra, vidni pa so tudi ostanki obrambnih nadzidkov in prvotnega romanskega portala ter strelnih lin. Zaradi strateško izredno pomembne lege ob dveh, že v antiki uveljavljenih prometnicah, je Lož služil kot pomembna postojanka na poti do samostana Stična. Leta 1341 pa je dobil tudi pravico do tedenskega sejma in tako postal pomembnejši od strateško slabo zavarovanega Starega trga, ki je s podelitvijo pravic Ložu izgubil svojo tržno funkcijo. S tem je Stari trg v svoje poimenovanje dobil pridevnik 'Stari', saj se je pred tem imenoval le Trg.
Več o zanimivi tematiki:
Igor SAPAČ, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Notranjska. Med Planino, Postojno in Senožečami, Ljubljana 2005
Ivan STOPAR, Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1989
Janez Vajkard VALVASOR, Slava vojvodine Kranjske, 1689
Janez ŠUMRADA, Nekaj iz srednjeveške zgodovine Loža in okolice, v Notranjski list I (Anton AVSEC ed.), Stari trg pri Ložu 1977, pp. 31-40
Vir bakroreza: Janez Vajkard VALVASOR, Slava vojvodine Kranjske
