Kolodvorska cesta 3
6230 Postojna
Zgodovina temelji na virih, ki jih poskušamo zbrati, analizirati in interpretirati; zaradi tega nas pogosto žulijo teme, ki so se ohranile zgolj v ustnem izročilu in se zaradi pomanjkanja materialnih virov zataknile v domeni ugibanj, predpostavljanj in špekuliranj. To so teme, ki že stoletja burijo domišljijo zgodovinarjev, arheologov in domačega prebivalstva, saj si jih v luči pomanjkljivih virov ne zmoremo zadovoljivo pojasniti.
Ena od takih tem je gotovo vprašanje izginulih srednjeveških dvorov in graščin na Postojnskem, ki se bodisi omenjajo v pisnih virih, a tudi na podlagi le-teh ne znamo določiti njihove lokacije, bodisi so v ljudskem izročilu ohranjene njihove lokacije, a zaradi manjka materialnih ostalin ne moremo dokazati njihovega obstoja. Mednje sodi denimo dvor Češnjice (Kersteten) v okolici Predjame, omenjen v zapuščinskem inventarju Franca Galla pl. Gallensteina za grad Jama, čigar natančnejše lokacije ne poznamo. Podobna je zgodba Starega ali Ajdovskega gradu nad Hruševjem (Birnbaum), čigar lokacijo Franc Rupnik v svojem neizdanem delu Zgodovina hrenovške župnije iz leta 1935 pripisuje vzpetinici južno od Hruševja, ki naj bi jo pozidali davno izumrli gospodje iz Hrušice. Še večja uganka so viri iz 14. stoletja, ki omenjajo več dvorov ministerialov Goriških grofov, raztresenih po ožjem območju danes popolnoma porušenega starega gradu Hošperk. Za Postojnčane morda najbolj skrivnostne so omembe večih stolpov v okolici Postojne v posesti istrskega mejnega grofa Henrika Andeškega leta 1226 ter starodavno ljudsko izročilo, po katerem je stari postojnski grad (napram 'novemu' gradu na Soviču) stal 'na Marofu' v Stari vasi pri Postojni. Nekatere od naštetih ugank bodo za vedno ostale nerazvozlane, lahko pa nam služijo kot spodbuda, da nikoli ne bomo prenehali z raziskovanjem.
Več o tematiki:
Majda SMOLE, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982
Irena ŽITKO-JAKOVINA, Gradovi na Postojnskem, Ljubljana 1994
Dušan KOS, Med gradom in mestom. Odnos kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stoletja, Ljubljana 1994
Franc KOS-Milko KOS, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku V, Ljubljana 1928
Igor SAPAČ, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji III. Notranjska, Med Planino in Senožečami, Ljubljana 2005
Fotografija: spletni vir Visit Postojna