Pred kratkim je potekala otvoritev razstave v Grajski štali pri dvorcu Hošperk (Haasberg) v Planini, na kateri je bilo javnosti predstavljenih več razmislekov o možnostih kompleksne obnove monumentalne baročne zgradbe, ki danes v propadajočem stanju, bdi nad prostranimi ravnicami Planinskega polja. Pisana zgodovina stavbe sega že v 17. stoletje, ko je rodbina Eggenberg opustila t.i. Stari grad Hošperk na bližnji vzpetini, datiran v 12. stoletju, kjer naj bi zrasel na posestvu Goriških grofov. Nova rezidenca Eggenbergov je bila zgrajena po letu 1614, svojo značilno baročno preobleko pa je dobila po letu 1716, ko jo je odkupil in po načrtih ljubljanskega arhitekta Carla Martinuzzija obnovil vplivni kranjski deželni glavar Janez Gašper Cobenzl.
Po izumrtju rodbine Cobenzl je dvor dedno prešel v last rodbine Coronini, leta 1846 pa v last Windischgraetzov. Slednji so na širšem območju Postojne pustili velik pečat in številni starejši prebivalci še danes utegnejo z nami deliti anekdote iz njihovega časa. Dvorec je imel nadvse zanimivo zgodovino tudi v 20. stoletju, zlasti v času vzpostavitve rapalske meje, ki je bila po posredovanju Windischgraetzov naknadno spremenjena tako, da je po novem potekala tik za dvorcem, posest pa je pripadla Kraljevini Italiji. Po kapitulaciji Italije leta 1943 so dvorec zasedle nemške čete, ob njihovem umiku pa je bil spomladi leta 1944 požgan s strani dolomitskega odreda. Odtlej so se vsa prizadevanja za obnovo dvorca izjalovila – tudi zaradi najzanimivejših razlogov – leta 1959, denimo, so obnove zastale zaradi ideje zajezitve Planinskega polja in vzpostavitve akumulacijskega jezera.
Več o zanimivi tematiki:
Igor SAPAČ, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji III. Notranjska, Med Planino in Senožečami, Ljubljana 2005, pp. 68-78.
Nataša ŠTUPAR-ŠUMI, Grad Planina. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Zbirka vodnikov, Maribor 1989.
Ivan STOPAR, Gradovi na Slovenskem, Ljubljana 1989
Slika: spletni vir Stare slike
