Tokrat je naše modrovanje z zelenega kavča hkrati tudi tihi napovednik podvigov, s katerimi se bomo v Notranjskem muzeju soočali v bližnji prihodnosti...
Področje med Nanosom, Javorniki in Snežnikom je marsikje prepredeno z bunkerji in raznovrstnimi vojaškimi objekti, ki so bili v zgodovinskih obravnavah našega prostora pogosto spregledani ali zanemarjeni, čeprav o njih med domačini krožijo takšne in drugačne zgodbe. V vsakdanjih pogovorih te objekte pogosto označimo zgolj za ‘italijansko gradnjo’ ali pa jih pripišemo objektom rapalske meje, tudi če so od nekdanje mejne črte oddaljeni več kot deset kilometrov. Sem sodi tudi pas utrdb, ki se razteza med Stranami pod Nanosom in Primožem nad Pivko, ki je bil zgrajen v obdobju med obema vojnama, kot del t.i. Alpskega zidu (Vallo Alpino). Gre za obsežni obrambni sistem Kraljevine Italije, s katerim so nameravali utrditi celotno severno mejo Apeninskega polotoka, od Genove do Reke.
Na našem področju je pas potekal vzporedno z rapalsko mejo, vendar z nekaj kilometersko tamponsko cono, ki bi omogočila dober pregled nad mejno črto. Določeni odseki utrdbene linije so izredno dobro ohranjeni, najnovejše arhivske najdbe in prispevki prizadevnih posameznikov in društev pa nam odstirajo nove uvide v gradnjo in notranjo opremo ter splošne tehnične vidike tovrstnih objektov, ki imajo, v kombinaciji z bogatim lokalnim izročilom in pričevanji najstarejših prebivalcev našega prostora, močan potencial za novo obliko življenja kot prostori interpretacije dediščine in njene prezentacije.
Morda najbolje ohranjena utrdba med Nanosom in Primožem bo kmalu dobila novo podobo, mi pa novo razumevanje njenega pomena v prostoru...
