V zadnjem času precej pozornosti namenjamo dediščini medvojnega obdobja v našem prostoru, saj je ta v marsikaterem oziru spregledana in nezadostno obdelana. Že v minulih pogovorih na zelenem kavču smo opozorili na pomen Planine kot najpomembnejšega mejnega prehoda na rapalski meji na območju današnje Slovenije.
Manjši kraj je po koncu prve svetovne vojne nemudoma dobil status pomembne obmejne postojanke, kar je s sabo prineslo neizogiben razcvet obmejne infrastrukture, trgovine in nenazadnje tihotapstva. Ob neverjetnem porastu števila prehodov čez mejo (če je bilo, denimo, leta 1937 prehodov približno 40 tisoč, jih je bilo leta 1939 že preko 90 tisoč!), so morale oblasti zagotoviti ustrezne prostore tudi osebju, ki je mejni prehod nadzorovalo.
Gradnja tovrstnih stavb je v večji meri uganka in resnično hvaležni smo, da so zbirko Notranjskega muzeja obogatili načrti današnje avtobusne postaje v Planini, ki je služila kot tedanje carinsko poslopje. Načrti so podpisani s strani arhitekta Skubica in datirani v leto 1937, nudijo pa zelo dober vpogled v namembnost posameznih prostorov ter s tem v strukturo tedanje obmejne službe.
