Notranjski muzej
NOTRANJSKI MUZEJ POSTOJNA
Dopolnite sprehode med kraškimi pojavi in drugimi zanimivostmi kraškega sveta z ogledom stalne razstave Muzej krasa v Notranjskem muzeju Postojna.MUZEJ KRASA
123

Obiskali so jo tudi cesarji in kralji

Ob 200-letnici odkritja notranjih delov Postojnske jame

Vse do aprila 1818, ko je Postojnčan Luka Čeč našel pot do 3200 metrov novih rovov, veličastno okrašenih s stalagmiti in stalaktiti, so ljudje poznali le 500 metrov dolg rov tik ob vhodu v Postojnsko jamo. Od leta 1819, odkar je jama urejena, odprta in so si jo obiskovalci lahko ogledovali v spremstvu vodičev, je jamo obiskalo že več kot 38 milijonov ljudi.

Od nekdaj so si jo ogledovali in jo še vedno obiskujejo gostje z vsega sveta. Zgodovina obiskov jame je skrbno dokumentirana. O najstarejših obiskih pričajo podpisi v Rovu starih podpisov, leta 1819 so pri Postojnski jami uvedli vpisne (spominske) knjige obiskovalcev, leta 1857 pa še posebno Zlato knjigo, v katero se še vedno podpisujejo le najimenitnejši obiskovalci jame. To neverjetno množico sestavljajo obiskovalci najrazličnejših poklicev in položajev, tako »navadni smrtniki« in pustolovci kot znanstveniki, umetniki, profesorji in študentje, pripadniki različnih rodov vojske, cerkveni in posvetni odličniki, člani mnogih državnih in političnih delegacij ter predstavniki modre krvi z vseh koncev sveta.

Na razstavi, ki je posvečena 200-letnici odkritja notranjih delov jame, Notranjski muzej Postojna s pomočjo izbranih fotografij iz lastnega in iz arhiva Muzeja novejše zgodovine Slovenije predstavlja nekatere od pomembnejših obiskov v Postojnski jami med letoma 1909 in 1961.

Razstava bo na ogled na Titovem trgu v Postojni od 16. avgusta.

Miroslav Vilhar (1818–1871), »mož preobilnih zaslug«


V »Vilharjevi sobi« – tako poimenovani po daljnem sorodniku »moža preobilnih zaslug,« ustanovitelju Notranjskega muzeja Leu Vilharju – z izborom gradiva iz Kulturno-zgodovinske zbirke Zgodovinskega oddelka in Zbirke notranje opreme Etnološkega oddelka Notranjskega muzeja predstavljamo slikovno gradivo in predmete, povezane z življenjem in delom Miroslava Vilharja. Nekateri izmed teh predmetov so bili od leta 1956 že razstavljeni v Spominski sobi Miroslava Vilharja v takratnih muzejskih prostorih na Titovem trgu.

Fotografija: Miroslav Vilhar in prijatelji, ok. 1870

Spominska soba zdravnika in pisatelja Alojza Kraigherja (1877–1959)

Alojz Kraigher, pisatelj, dramatik, zdravnik in zobozdravnik, se je v Postojni rodil leta 1877. Po gimnaziji, ki jo je obiskoval v Novem mestu in Ljubljani, se je vpisal na medicino na Dunaju (promoviral je l. 1903 in nato služboval v več slovenskih mestih), kasneje pa je v Münchnu študiral še stomatologijo. Prizadeval si je za ustanovitev samostojne Medicinske fakultete v Ljubljani (l. 1919). Službo zobozdravnika je najprej opravljal v Gorici (do l. 1929), od tam pa se je pred fašizmom umaknil v Ljubljano. Zaradi svojega aktivnega družbeno-političnega dela je bil večkrat zaprt in po kapitulaciji Italije interniran v taborišče Dachau. Leta 1945 ga je Medicinska fakulteta v Ljubljani zaradi zaslug pri njenem ustanavljanju imenovala za svojega častnega doktorja, istega leta je postal tudi bibliotekar Centralne medicinske knjižnice. Med letoma 1946 in 1947 je bil urednik Zdravstvenega vestnika.

S pisanjem se je začel ukvarjati že v gimnaziji. Kratko prozo je pod različnimi psevdonimi sprva objavljal v različnih časnikih. Njegovi najbolj znani deli sta drama Školjkain roman Kontrolor Škrobar, za njegovo najboljše delo pa velja enodejanka Drama na travniku. Sicer pa je pisal tudi književne recenzije, članke s področja literature, kulture in medicine, študije in polemike.

V spomin na rojaka je Notranjski muzej Postojna leta 2001 v Kulturnem domu Postojna uredil Kraigherjevo spominsko sobo. Na ogled je pohištvo pisateljeve delovne sobe, bogata knjižnica in kopica zanimivih drobnih predmetov iz pisateljeve delovne sobe v Ljubljani, ki sta jih muzeju podarili njegovi soproga in hčerka.

Ogled Kraigherjeve spominske sobe je mogoč po vnaprejšnjem dogovoru (tel.: 05 721 10 86 in 05 721 10 85).

Jezerski čoln drevak

Jezerski čoln z vsemi sestavinami ljudskega ladjedelstva so zgradili za posamezne jezerske dejavnosti in je vsaj od Valvazorjevih časov ostal skoraj nespremenjen. Raznovrstnost čolnov priča o znanju, spretnosti in domiselnosti, pridobljenih s stoletnimi izkušnjami preprostega jezerca. Jezerski čoln z različicami (racjak) je bil vsestransko uporaben, saj je bil primeren za  vožnjo oziroma drsenje po nizki vodi med rastlinjem (trstičjem). Prebivalci Otoka, Dolenjega Jezera in Laz brez čolna sploh ne bi mogli preživeti; pred drugo svetovno vojno je bilo tu več kot 70 čolnov za prevoz ljudi, lesa, živine, žita, sena idr. Drevak je bil pomemben tudi  v družbenem in duhovnem življenju jezercev, saj je marsikoga peljal k krstu, poroki ali zadnjemu počitku. Nepogrešljiv je bil tudi ob šegah v prazničnem letu.

Jezerski čoln – drevak je izdelal Anton Lovko, Dolenje Jezero, 1993.

Od 1. decembra 2017 na ogled na dvorišču Notranjskega muzeja Postojna.

Muzej krasa

Dopolnite sprehode med kraškimi pojavi in drugimi zanimivostmi kraškega sveta z ogledom stalne razstave Muzej krasa v Notranjskem muzeju Postojna. Razstava vas strokovno in nazorno popelje od nastanka kraške pokrajine do sodobnega življenja na krasu. Raztapljanje apnenca, neandertalska družina iz Betalovega spodmola, neprecenljiv zaklad iz Predjamskega gradu in drobnovratnik pod drobnogledom so le nekatere dragocenosti, ki se vam bodo za vedno vtisnile v spomin.

Od odprtja razstava vabi na ogled vse radovedne in vedoželjne obiskovalce: od najmlajših do tistih največjih Muzej krasa je zamišljen kot dinamično srečevališče, v katerem se odvijajo: razstave in izobraževalni dogodki, pri čemer lahko svojo radovednost tešijo tako šolarji in skupine kakor tudi turisti ter družine. 

Več o razstavi: www.muzejkrasa.si

Dostopno in plemenito ob 200-letnici ustanovitve prve javne glasbene šole v Ljubljani

Od 10. januarja do 4. februarja 2019 je v Notranjskem muzeju Postojna na ogled gostujoča razstava Slovenskega šolskega muzeja »Dostopno in plemenito«.Razstavo je ob praznovanju 200-letnice ustanovitve prve javne glasbene šole v Ljubljani, novembra leta 2016 na pobudo in s sodelovanjem Zveze slovenskih glasbenih šol pripravil Slovenski šolski muzej. Razstava predstavlja razvoj javnega glasbenega šolstva na Slovenskem. Od leta 1816, ko je v okviru ljubljanske normalke pričela delovati prva javna glasbena šola, se je v Slovenji razvil širok sistem javnega glasbenega izobraževanja, ki obsega 54 javnih in 15 zasebnih glasbenih šol v katere je vključenih 26.000 učencev.


URNIK

                                                                                                

CENIK

                                                                                                

ZEMLJEVID

                                                                                                

ORGANIZIRANE SKUPINE

                                                                                                

Notranjski muzej je bil na pobudo Lea Vilharja ustanovljen pred sedemdesetimi leti. V svoji zgodovini je deloval v različnih statusnih oblikah. V Notranjskem muzeju Postojna je od 26. februarja 2015 na ogled stalna muzejska razstava o krasu - Muzej krasa. Razstava Muzej krasa je pomembna nova pridobitev Slovenije in predstavlja edinstveno točko za predstavitev klasičnega krasa. S postavitvijo razstave Muzej krasa je dobila Postojna poleg Postojnske jame, vivarija in Inštituta za raziskovanje krasa zadnjo v nizu kraških institucij. Zavod Znanje Postojna je za oblikovanje razstave, njeno postavitev in spremljajoče dogodke pridobil v okviru projekta IPA Adriatic evropska finančna sredstva. 

PEDAGOŠKI PROGRAMI

Spoštovani učitelj, vedoželjni učenec!

Notranjski muzej Postojna je zate osnoval »MENI PO VAŠI MERI« kraških pojavov na razstavi Muzej krasa. Na kaj najprej pomisliš, ko slišiš besedo kras?  Na jame, pršut, kapnike? Raziskovalci najprej pomislijo na kamen – apnenec. K

Vabljeni na dogodivščino, kjer boste spoznali, kaj vse skrivajo slovenske jame. Ali veste, da lahko v njih najdemo kapnike? Nekatere skrivajo celo kamenodobno orodje ali orožje iz časa pračloveka in fosilizirane kosti ledenodobnih živali. 

KRASno raziskovanje!

Video kotiček

Kontaktirajte nas ali zastavite vprašanje in pomagali vam bomo.