Na obširnem območju jugovzhodne Slovenije se razprostira zakraselo planotasto pogorje Kočevskega roga. V osrčju Roga leži jama – Spodmol pod Macesnovo gorico, ena izmed mnogih, ki jih skrivajo temni prostrani gozdovi. V kraški pokrajini jama ne bi bila nič posebnega, če se je ne bi kar dvakrat dotaknila človeška zgodovina. Prvič v prazgodovini, pred najmanj 3000 leti kot objekt živih in drugič leta 1945 kot prostor mrtvih.

Na razstavi avtorja, arheologinja in muzejska svetnica Alma Bavdek iz Notranjskega muzeja Postojna ter dr. Andrej Mihevc krasoslovec in speleolog na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, predstavita jamo kot prostor v katerem je v času bronaste dobe skupina ljudi imela svoje bivališče in kot del območja kjer je bila leta 1945 izpeljana likvidacija več tisoč ljudi. O teh dveh dotikih zgodovine pričajo številni predmeti, bronastodobne keramične posode, terilnika, živalske kosti in drobni osebni predmeti, ki so bili last pobitih.       

Fotografija: Vhod v Spodmol pod Macesnovo gorico se odpira na dnu vrtače, obdan z gostim listnatim gozdom. Foto: A. Mihevc

Alojz Kraigher, pisatelj, dramatik, zdravnik in zobozdravnik, se je v Postojni rodil leta 1877. Po gimnaziji, ki jo je obiskoval v Novem mestu in Ljubljani, se je vpisal na medicino na Dunaju (promoviral je l. 1903 in nato služboval v več slovenskih mestih), kasneje pa je v Münchnu študiral še stomatologijo. Prizadeval si je za ustanovitev samostojne Medicinske fakultete v Ljubljani (l. 1919). Službo zobozdravnika je najprej opravljal v Gorici (do l. 1929), od tam pa se je pred fašizmom umaknil v Ljubljano. Zaradi svojega aktivnega družbeno-političnega dela je bil večkrat zaprt in po kapitulaciji Italije interniran v taborišče Dachau. Leta 1945 ga je Medicinska fakulteta v Ljubljani zaradi zaslug pri njenem ustanavljanju imenovala za svojega častnega doktorja, istega leta je postal tudi bibliotekar Centralne medicinske knjižnice. Med letoma 1946 in 1947 je bil urednik Zdravstvenega vestnika.

S pisanjem se je začel ukvarjati že v gimnaziji. Kratko prozo je pod različnimi psevdonimi sprva objavljal v različnih časnikih. Njegovi najbolj znani deli sta drama Školjkain roman Kontrolor Škrobar, za njegovo najboljše delo pa velja enodejanka Drama na travniku. Sicer pa je pisal tudi književne recenzije, članke s področja literature, kulture in medicine, študije in polemike.

V spomin na rojaka je Notranjski muzej Postojna leta 2001 v Kulturnem domu Postojna uredil Kraigherjevo spominsko sobo. Na ogled je pohištvo pisateljeve delovne sobe, bogata knjižnica in kopica zanimivih drobnih predmetov iz pisateljeve delovne sobe v Ljubljani, ki sta jih muzeju podarili njegovi soproga in hčerka.

Ogled Kraigherjeve spominske sobe je mogoč po vnaprejšnjem dogovoru (tel.: 05 721 10 86 in 05 721 10 85).

Jezerski čoln z vsemi sestavinami ljudskega ladjedelstva so zgradili za posamezne jezerske dejavnosti in je vsaj od Valvazorjevih časov ostal skoraj nespremenjen. Raznovrstnost čolnov priča o znanju, spretnosti in domiselnosti, pridobljenih s stoletnimi izkušnjami preprostega jezerca. Jezerski čoln z različicami (racjak) je bil vsestransko uporaben, saj je bil primeren za  vožnjo oziroma drsenje po nizki vodi med rastlinjem (trstičjem). Prebivalci Otoka, Dolenjega Jezera in Laz brez čolna sploh ne bi mogli preživeti; pred drugo svetovno vojno je bilo tu več kot 70 čolnov za prevoz ljudi, lesa, živine, žita, sena idr. Drevak je bil pomemben tudi  v družbenem in duhovnem življenju jezercev, saj je marsikoga peljal k krstu, poroki ali zadnjemu počitku. Nepogrešljiv je bil tudi ob šegah v prazničnem letu.

Jezerski čoln – drevak je izdelal Anton Lovko, Dolenje Jezero, 1993.

Od 1. decembra 2017 na ogled na dvorišču Notranjskega muzeja Postojna.

ZOO Ljubljana in Notranjski muzej Postojna se pridružujeta evropski kampanji lokalne biotske raznovrstnosti Pustimo jim živeti - Let it Grow

Živalski vrt Ljubljana vas ob svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti, v ponedeljek 22. 5. 2017, vabi na ogled razstave z naslovom Pustimo jim živeti - Let it Grow, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Notranjskim muzejem Postojna. Razstava je del mednarodne kampanje, ki bo trajala eno leto. V tem času jo bodo spremljale tudi številne dogodivščine z živalmi, na katerih bomo spoznavali biotsko pestrost domorodnega živalstva.

Dopolnite sprehode med kraškimi pojavi in drugimi zanimivostmi kraškega sveta z ogledom stalne razstave Muzej krasa v Notranjskem muzeju Postojna. Razstava vas strokovno in nazorno popelje od nastanka kraške pokrajine do sodobnega življenja na krasu. Raztapljanje apnenca, neandertalska družina iz Betalovega spodmola, neprecenljiv zaklad iz Predjamskega gradu in drobnovratnik pod drobnogledom so le nekatere dragocenosti, ki se vam bodo za vedno vtisnile v spomin.

Od odprtja razstava vabi na ogled vse radovedne in vedoželjne obiskovalce: od najmlajših do tistih največjih Muzej krasa je zamišljen kot dinamično srečevališče, v katerem se odvijajo: razstave in izobraževalni dogodki, pri čemer lahko svojo radovednost tešijo tako šolarji in skupine kakor tudi turisti ter družine. 

Več o razstavi: www.muzejkrasa.si

Od 27. septembra 2018 bosta v Notranjskem muzeju Postojna na ogled razstava o šolskih vrtovih:

razstava Slovenskega šolskega muzeja Učilnica v naravi: šolski vrt včeraj, danes, jutri govori o zgodovinskem razvoju šolskih vrtov v Sloveniji od sredine 19. stoletja pa vse do danes. Dopolnjujejo jo fotografije šolskih vrtov na posameznih šolah širom po Sloveniji v različnih obdobjih, načrti šolskih vrtov, izseki iz knjig in časopisov, dokumenti in stare učne slike prirodopisa iz konca 19 Gostujoča. stoletja.