Notranjski muzej
NOTRANJSKI MUZEJ POSTOJNA
Dopolnite sprehode med kraškimi pojavi in drugimi zanimivostmi kraškega sveta z ogledom stalne razstave Muzej krasa v Notranjskem muzeju Postojna.MUZEJ KRASA
123

Miroslav Vilhar (1818–1871), »mož preobilnih zaslug«

V »Vilharjevi sobi« – tako poimenovani po daljnem sorodniku »moža preobilnih zaslug,« ustanovitelju Notranjskega muzeja Leu Vilharju – z izborom gradiva iz Kulturno-zgodovinske zbirke Zgodovinskega oddelka in Zbirke notranje opreme Etnološkega oddelka Notranjskega muzeja predstavljamo slikovno gradivo in predmete, povezane z življenjem in delom Miroslava Vilharja. Nekateri izmed teh predmetov so bili od leta 1956 že razstavljeni v Spominski sobi Miroslava Vilharja v takratnih muzejskih prostorih na Titovem trgu.

Fotografija: Miroslav Vilhar in prijatelji, ok. 1870

Spominska soba zdravnika in pisatelja Alojza Kraigherja (1877–1959)

Alojz Kraigher, pisatelj, dramatik, zdravnik in zobozdravnik, se je v Postojni rodil leta 1877. Po gimnaziji, ki jo je obiskoval v Novem mestu in Ljubljani, se je vpisal na medicino na Dunaju (promoviral je l. 1903 in nato služboval v več slovenskih mestih), kasneje pa je v Münchnu študiral še stomatologijo. Prizadeval si je za ustanovitev samostojne Medicinske fakultete v Ljubljani (l. 1919). Službo zobozdravnika je najprej opravljal v Gorici (do l. 1929), od tam pa se je pred fašizmom umaknil v Ljubljano. Zaradi svojega aktivnega družbeno-političnega dela je bil večkrat zaprt in po kapitulaciji Italije interniran v taborišče Dachau. Leta 1945 ga je Medicinska fakulteta v Ljubljani zaradi zaslug pri njenem ustanavljanju imenovala za svojega častnega doktorja, istega leta je postal tudi bibliotekar Centralne medicinske knjižnice. Med letoma 1946 in 1947 je bil urednik Zdravstvenega vestnika.

V spomin na rojaka je Notranjski muzej Postojna leta 2001 v Kulturnem domu Postojna uredil Kraigherjevo spominsko sobo. Na ogled je pohištvo pisateljeve delovne sobe, bogata knjižnica in kopica zanimivih drobnih predmetov iz pisateljeve delovne sobe v Ljubljani, ki sta jih muzeju podarili njegovi soproga in hčerka.

Ogled Kraigherjeve spominske sobe je mogoč po vnaprejšnjem dogovoru (tel.: 05 721 10 86 in 05 721 10 85).

Jezerski čoln drevak

Jezerski čoln z vsemi sestavinami ljudskega ladjedelstva so zgradili za posamezne jezerske dejavnosti in je vsaj od Valvazorjevih časov ostal skoraj nespremenjen. Raznovrstnost čolnov priča o znanju, spretnosti in domiselnosti, pridobljenih s stoletnimi izkušnjami preprostega jezerca. Jezerski čoln z različicami (racjak) je bil vsestransko uporaben, saj je bil primeren za  vožnjo oziroma drsenje po nizki vodi med rastlinjem (trstičjem). Prebivalci Otoka, Dolenjega Jezera in Laz brez čolna sploh ne bi mogli preživeti; pred drugo svetovno vojno je bilo tu več kot 70 čolnov za prevoz ljudi, lesa, živine, žita, sena idr. Drevak je bil pomemben tudi  v družbenem in duhovnem življenju jezercev, saj je marsikoga peljal k krstu, poroki ali zadnjemu počitku. Nepogrešljiv je bil tudi ob šegah v prazničnem letu.

Jezerski čoln – drevak je izdelal Anton Lovko, Dolenje Jezero, 1993.

Od 1. decembra 2017 na ogled na dvorišču Notranjskega muzeja Postojna.

Muzej krasa

Dopolnite sprehode med kraškimi pojavi in drugimi zanimivostmi kraškega sveta z ogledom stalne razstave Muzej krasa v Notranjskem muzeju Postojna. Razstava vas strokovno in nazorno popelje od nastanka kraške pokrajine do sodobnega življenja na krasu. Raztapljanje apnenca, neandertalska družina iz Betalovega spodmola, neprecenljiv zaklad iz Predjamskega gradu in drobnovratnik pod drobnogledom so le nekatere dragocenosti, ki se vam bodo za vedno vtisnile v spomin.

Od odprtja razstava vabi na ogled vse radovedne in vedoželjne obiskovalce: od najmlajših do tistih največjih Muzej krasa je zamišljen kot dinamično srečevališče, v katerem se odvijajo: razstave in izobraževalni dogodki, pri čemer lahko svojo radovednost tešijo tako šolarji in skupine kakor tudi turisti ter družine. 

Več o razstavi: www.muzejkrasa.si

Dostopno in plemenito ob 200-letnici ustanovitve prve javne glasbene šole v Ljubljani

Od 10. januarja do 4. februarja 2019 je v Notranjskem muzeju Postojna na ogled gostujoča razstava Slovenskega šolskega muzeja »Dostopno in plemenito«.Razstavo je ob praznovanju 200-letnice ustanovitve prve javne glasbene šole v Ljubljani, novembra leta 2016 na pobudo in s sodelovanjem Zveze slovenskih glasbenih šol pripravil Slovenski šolski muzej. Razstava predstavlja razvoj javnega glasbenega šolstva na Slovenskem. Od leta 1816, ko je v okviru ljubljanske normalke pričela delovati prva javna glasbena šola, se je v Slovenji razvil širok sistem javnega glasbenega izobraževanja, ki obsega 54 javnih in 15 zasebnih glasbenih šol v katere je vključenih 26.000 učencev.


URNIK

                                                                                                

CENIK

                                                                                                

ZEMLJEVID

                                                                                                

ORGANIZIRANE SKUPINE

                                                                                                

8.3.2019

Peter Gedei: Podzemni svetovi

21.2.2019

Potopisno predavanje Divja Tajska

PEDAGOŠKI PROGRAMI

Spoštovani učitelj, vedoželjni učenec!

Notranjski muzej Postojna je zate osnoval »MENI PO VAŠI MERI« kraških pojavov na razstavi Muzej krasa. Na kaj najprej pomisliš, ko slišiš besedo kras?  Na jame, pršut, kapnike? Raziskovalci najprej pomislijo na kamen – apnenec. K

Vabljeni na dogodivščino, kjer boste spoznali, kaj vse skrivajo slovenske jame. Ali veste, da lahko v njih najdemo kapnike? Nekatere skrivajo celo kamenodobno orodje ali orožje iz časa pračloveka in fosilizirane kosti ledenodobnih živali. 

KRASno raziskovanje!

Video kotiček

Kontaktirajte nas ali zastavite vprašanje in pomagali vam bomo.