Zbirka rimskodobnih, poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških predmetov - Notranjski muzej
Show menu

Zbirka rimskodobnih, poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških predmetov

Zbirka je po številu predmetov najbogatejša. Glavnina pripada rimskodobnim predmetom iz naselbin in grobišč na Notranjskem, največkrat odkritih ob zemeljskih delih in raziskanih z zaščitnimi izkopavanji. Poznoantičnih predmetov v zbirki je malo. Še redkejši so zgodnjesrednjeveški predmeti. Veliko predmetov iz te zbirke so odkrili posamezniki povsem slučajno in jih kasneje darovali muzeju.

Bronasta sponka

inv. št.: A/III 6839

dolžina: 5,3 cm

konec 1. stoletja pred našim štetjem – sredina 1. stoletja našega štetja

Cerknica, slučajna najdba, 2016

Poškodovana bronasta fibula tipa Aucissa ima na glavi odtisnjen žig izdelovalca (-VINA-?), ki je sicer slabo viden.

Literatura: A. Bavdek, Arheološki oddelek. MUZEJ je Vaš, 70 let Notranjskega muzeja Postojna (ur. A. Čuk), Zavod Znanje, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2017, str. 28.

Foto: M. Prešeren


Bronasta sponka

inv. št.: A/III 2233

dolžina: 7,8 cm

Šmarata, slučajna najdba, 1920

Odlično ohranjena sponka (vrste Ulaka) ima posebno obliko, ki je značilna za nošo notranjske kulturne skupnosti v 1. stoletju pred našim štetjem.

Literatura: B. Laharnar, Železnodobno gradišče Žerovnišček pri Bločicah na Notranjskem. Arheološki vestnik 60, 2009, str. 128–158.

Foto: M. Prešeren

Bronast obroček

inv. št.: A/III 6837

premer obročka: 4 cm

Šmarata – »V ušeničnah«, arheološka izkopavanja, 1982

Poškodovan obroček je podoben obsenčnim obročkom, ki so bili kot okrasje na glavi ali naglavnem pokrivalu del ženske noše, značilne za obdobje od konca 9. do prve polovice 11. stoletja.

Literatura: A. Bavdek, Arheološki oddelek. MUZEJ je Vaš, 70 let Notranjskega muzeja Postojna (ur. A. Čuk), Zavod Znanje, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2017, str. 33.

Foto: M. Prešeren

Steklena skodelica

inv. št.: A/III 6836

premer ustja: 13,6 cm

Logatec, arheološka izkopavanja, 1989

Poškodovana steklena skodelica, izdelek najvišjega kakovostnega razreda iz 1. stoletja našega štetja, je morda nastala v delavnicah jugovzhodnega Sredozemlja.

Literatura: M. Frelih, Logatec – Longaticum in rimski obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum: s prispevkom o bitki pri reki Frigidus (Soča) leta 394. Logatec, Turistično društvo Logatec, Občina Logatec, 2003.

Foto: M. Prešeren

Bronasta sponka

inv. št.: A/III 6838

dolžina: 7,3 cm

Vodice pod Laniščem, slučajna najdba

Robustna rimska sponka (vrste Jobst 4 – različica E) z veliko nogo okrašeno z vrezi je iz druge polovice 2. stoletja. Morda prav zaradi velikosti in teže med uporabniki ni bila posebej priljubljena.

Literatura: M. Frelih, Logatec – Longaticum in rimski obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum: s prispevkom o bitki pri reki Frigidus (Soča) leta 394. Logatec, Turistično društvo Logatec, Občina Logatec, 2003.

Foto: M. Prešeren

Amfori iz keramike

inv. št.: A/III 4222, 3957

višina večje: 82 cm

Razdrto – Mandrga, arheološka izkopavanja, 1989

Amfore takih oblik so izdelovali ob severni ali zahodni jadranski obali med zadnjo četrtino 2. stoletja in tretjim desetletjem pred našim štejem. Amfori, ki ju predstavljamo, sta bili med koncem 2. in začetkom 1. stoletja pred našim štetjem, napolnjeni z vinom iz vinorodnih območij Jadrana prepeljani v rimsko postojanko na prelaz na Razdrtem.

Literatura: J. Horvat, A. Bavdek, Okra, Vrata med Sredozemljem in Srednjo Evropo/ Ocra, The gateway between the Mediterranean and Central Europe. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 17, 2009.

Foto: M. Prešeren

Amfori iz keramike

inv. št.: 207

višina večje: 97 cm

iz zbirke gradu Prem, 1949

Take amfore so za transport in skladiščenje predvsem afriškega olja izdelovali med 4. in sredino 5. stoletja v severnoafriških delavnicah. Rimski amfori sta bili nekoč v privatni zbirki Bruna Zuccolinija na gradu Prem.

Literatura: A. Bavdek, Arheološki oddelek. MUZEJ je Vaš, 70 let Notranjskega muzeja Postojna (ur. A. Čuk), Zavod Znanje, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2017, str. 37.

Foto: M. Prešeren