Zoološka zbirka – hrošči - Notranjski muzej
Show menu

Zoološka zbirka – hrošči

Ocenjujemo, da v Sloveniji živi približno 6000 vrst hroščev od 8000 vrst, znanih v Evropi. Tudi med jamskimi živalmi hrošči po številu vrst, prilagojenih na življenje v jamah, prevladujejo. Zbirka hroščev Notranjskega muzeja obsega blizu 5000 suhoprepariranih primerkov. V zbirki hranimo tudi tipski primerki, po katerih so bile znanstveno opisane nove vrste.

Hrošček drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii) – vzorec po opravljeni DNK analizi

inv. št.: NMPo / Bi: C-2933

dolžina: 7 mm

Postojnska jama (kat. št. 747), Male jame,  29. 12. 2003

Ramšak L., Polak S. leg. / Polak S. det.

Primerek drobnovratnika iz Postojnske jame je kot dokazni primerek (voucher) shranjen v zbirki hroščev Biološkega oddelka. Po izolaciji celotnega DNK raziskovanega osebka sledi dolgotrajen postopek pomnoževanja več kratkih odsekov z metodo verižne polimerazne reakcije (PCR) in računalniška obdelava podobnosti DNK med vzorci.

Foto: S. Polak

Bukov kozliček (Morimus funereus) iz Lipice

inv. št.: NMPo / Bi: C-3402

dolžina: 28 mm, višina: 11 mm

Lipica, ograda, 3. 7. 2008

Polak S. leg. / Polak S. det.

Kozlički (Cerambycidae) so obsežna družina hroščev, katerih ličinke se hranijo v trhlini debel, vej in korenin dreves ali grmov. Med naše največje in najlepše vrste sodi tudi bukov kozliček, čigar ličinke se 3 do 4 leta razvijajo v trhlem lesu starih bukev, hrastov, jelk in tudi drugih drevesnih vrst. Vrsta je na seznamu vrst Natura 2000.

Foto: M. Prešeren

Moškatnik (Calosoma sycophanta), samec

inv. št.: NMPo / Bi: C-1718

dolžina hrošča: 29 mm

SLO: Pliskovica, Komen, UTM: VL07; 1. 6. 1996

Polak S. leg. / Polak S. det.

Moškatnik je živahno bleščeče zeleno obarvan velik hrošč iz družine krešičev (Carabidae). Odrasli osebki so aktivni podnevi, dobro plezajo po grmovju in tudi po drevju, kjer lovijo razne gosenice. Moškatniki so pogosti zlasti tam, kjer se včasih prenamnožijo nočni metulji gobarji, ki so znani gozdni škodljivci. Moškatnik je v Sloveniji omejen na toplejše predele Primorske in Krasa. Na Notranjskem je vrsta zelo redka in je v številnih krajih že izginila.

Foto: S. Polak

Orjaški krešič (Carabus gigas), samica

inv. št.: NMPo / Bi: C-2309

dolžina hrošča: 55 mm

SLO: Palško jezero, Palčje, UTM: VL46; 13. 7. 2005

Polak S. leg. / Polak S. det.

Orjaški krešič je največji predstavnik krešičev (Carabidae) v Evropi. Krešiči rodu Carabus so pretežno nočno dejavne žuželke, vendar pa orjaškega krešiča občasno srečamo tavati po Notranjskem in Primorskem tudi podnevi. Vrsta pri Postojni dosega severno mejo njene razširjenosti v Evropi. Orjaški krešič sodi med zavarovane vrste hroščev pri nas.

Foto: S. Polak

Jamski krešič (Typhlotrechus bilimeki istrus), samica

inv. št.: NMPo / Bi: C-1782

dolžina hrošča: 9 mm

SLO: Račiška pečina (kat .št. 942), Račice, Starod, UTM: VL34; 11. 5. –26. 5. 1996

Polak S. leg. / Polak S. det.

V evropskih jamah so iz družine hroščev krešičev (Carabidae) zastopane številne vrste iz poddružine terhinov (Trechinae). Poleg rodu brezokcev (Anophthalmus), so jamski krešiči (Typhlotrechus) prav pogosti v nekaterih jamah, a le v južnem, dinarskem delu Slovenije. Vrsta T. bilimeki je v Sloveniji zastopana z devetimi, geografsko ločenimi podvrstami. Rod je sicer razširjen vse do severne Bosne.

Literatura: Polak, S., J. Bedek, R. Ozimec in V. Zakšek, 2012. Subterranean fauna of twelve istrian caves. ANNALES. Series Historia Naturalis. 22 (1): 7-24.

Drovenik, B., H. Peks, 1994. Catalogus faunae Carabiden der Balkanländer. Coleoptera; Carabidae. Coleoptera Schwanfelder Coloepterologische Mitteilungen, Sonderheft I. Schwanfeld str. 47

Foto: S. Polak

Alpski kozliček (Rosalia alpina), samica

inv. št.: NMPo / Bi: C-333

dolžina hrošča (brez tipalk): 26 mm

SLO: Javorniki, Cerknica, UTM: VL46; 21. 6. 1994

Mele J. leg. / Polak S. det.

Alpski kozliček je nenavadno obarvan predstavnik kozličkov (Cerambycidae), katerih dolžina tipalk, zlasti pri samcih, pogosto presega dolžino telesa. V Sloveniji je razširjen tako v Alpah kot tudi v predalpskem hribovju. Odrasli hrošči letajo med majem in septembrom. Na Notranjskem se, čeprav je tu obilo starega bukovega gozda, pojavlja zelo redko. Ličinke te vrste kozlička se razvijajo dve do tri leta v trhlini mrtvih stoječih, ali podrtih deblih bukve. Vrsta je v Sloveniji zavarovana, uvrščena na Rdeči seznam ogroženih hroščev in v prilogo IV Habitatne direktive.

Literatura: Brelih, S., B. Drovenik in A. Pirnat, 2006. Gradivo za favno hroščev (Coloptera) Slovenije. 2. prispevek. Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Cerambycidae. Scopolia 58: 229–231.

Vrezec, A., A. Pirnat, A. Kapla, S. Polak, M. Vernik, S. Brelih in B. Drovenik, 2011. Pregled statusa in raziskanosti hroščev (Coleoptera) evropskega varstvenega pomena v Sloveniji s predlogom slovenskega poimenovanja. Acta entomologica slovenica 19(2): 108–110.

Foto: S. Polak

Strojar (Prionus coriarius), samica

inv. št.: NMPo / Bi: C-2095

dolžina hrošča (brez tipalk): 31 mm

SLO: Rakov Škocjan, UTM: VL47; 6. 8. 2009

Polak S. leg. / Polak S. det.

Strojar sodi med naše največje kozličke (Cerambycidae). Vrsta je razširjena v gozdni krajini po celi Sloveniji. Ličinka se najmanj tri leta razvija v trhlini raznih dreves, predvsem v bukovih in hrastovih deblih in štorih. Odrasli osebki so aktivni v mraku in ponoči. Na Notranjskem je vrsta splošno razširjena, a ni pogosta.

Literatura: Brelih, S., B. Drovenik in A. Pirnat, 2006. Gradivo za favno hroščev (Coloptera) Slovenije. 2. prispevek. Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Cerambycidae. Scopolia 58: 108–110.

Foto: S. Polak

Rogač (Lucanus cervus), samec

inv. št.: NMPo / Bi: C-2236

dolžina hrošča: 52 mm

SLO: Boršt, Koritnice, UTM: VL45; 12. 7. 2005

Polak S. leg. / Polak S. det.

Rogač iz družine hroščev rogačev (Lucanidae) je nedvomno naš največji hrošč. Samice so manjše in nimajo čeljusti spremenjenih v jelenovim rogovom podobne klešče. Vrsta je v Sloveniji splošno razširjena povsod, kjer so sklenjeni zreli hrastovi gozdovi. Odrasle hrošče srečujemo poleti v večernem mraku, ko okorno letajo med drevesi, ali pa ližejo sokove ranjenih dreves.

Literatura: Brelih, S., A. Kajzer in A. Pirnat, 2010. Gradivo za favno hroščev (Coloptera) Slovenije. 4. prispevek. Polyphaga: Scarabaeoidea (= Lamellicornia). Scopolia 70: 121–126.

Vrezec, A., A. Pirnat, A. Kapla, S. Polak, M. Vernik, S. Brelih in B. Drovenik, 2011. Pregled statusa in raziskanosti hroščev (Coleoptera) evropskega varstvenega pomena v Sloveniji s predlogom slovenskega poimenovanja. Acta entomologica slovenica 19(2): 102–105.

Foto: S. Polak

Blesteča minica (Protaecia  aeruginosa), samec

inv. št.: NMPo / Bi: C-2239

dolžina hrošča: 28 mm

SLO: Boršt, Koritnice, UTM: VL45; 17. 7. 2005

Polak S. leg. / Polak S. det.

Blesteča minica sodi v družino skarabejev (Scarabaeidae) in je precej večja od povsod pogoste navadne minice (Cetonia aurata). Blesteča minica je pogostejša na Slovenski obali in na Primorskem, kjer jo včasih najdemo na gnilem sadju. V kontinentalnem delu Slovenije je vrsta omejena na stare hrastove, redkeje bukove sestoje, kjer v drevesnih krošnjah sesa sok ranjenih dreves. Ličinke se več let razvijajo v trhlihi starih dreves.

Literatura: Brelih, S., A. Kajzer in A. Pirnat, 2010. Gradivo za favno hroščev (Coloptera) Slovenije. 4. prispevek. Polyphaga: Scarabaeoidea (= Lamellicornia). Scopolia 70: 318–319.

Foto: S. Polak

Mlinar (Polyphylla  fullo), samec

inv. št.: NMPo / Bi: C-3245

dolžina hrošča: 37 mm

SLO: Begunje, Cerknica, UTM: VL57; 2. 7. 2009

Polak S. leg. / Polak S. det.

Tako kot sorodni in vsem dobro poznani majski hrošč (Melolontha melolontha), tudi mlinar sodi v družino skarabejev (Scarabaeidae). Najdemo ga predvsem na toplih peščenih ali prodnatih tleh ob rekah in v hribih. Odrasli hrošči se od sredine junija do začetka septembra najraje zadržujejo na boru, a tudi na nekaterih listavcih. Številčnost te vrste je v zadnjih 50. letih zelo upadla. Primerek v zbirki Notranjskega muzeja Postojna, je doslej edini znan podatek o prisotnosti te vrste za Notranjsko regijo.

Literatura: Brelih, S., A. Kajzer in A. Pirnat, 2010. Gradivo za favno hroščev (Coloptera) Slovenije. 4. prispevek. Polyphaga: Scarabaeoidea (= Lamellicornia). Scopolia 70: 261–262.

Foto: S. Polak