Zoološka zbirka – metulji - Notranjski muzej
Show menu

Zoološka zbirka – metulji

V Sloveniji naštejemo 180 vrst dnevnih metuljev, od katerih jih 154 najdemo tudi na Notranjskem in Primorskem.  Poleg teh živi v Sloveniji še približno 3200 vrst nočno dejavnih metuljev, kar uvršča našo državo med vrstno pestrejše evropske države. Zbirka metuljev Notranjskega muzeja obsega prek 3700 suhoprepariranih primerkov.

Črni rjavček (Erebia melas) z Nanosa

inv. št.: NMPo / Bi: L-2016

dolžina: 42 mm, višina: 28 mm

Sv Hieronim na Nanosu, Postojna,  14. 8. 2003

Polak S. leg. / Polak S. det.

Nekatere vrste metuljev so splošno razširjene in pogoste, druge spet redke ali pa vsaj ozko razširjene. Ozko razširjena vrsta pri nas je črni rjavček (Erebia melas), ki dosega prav v Sloveniji svojo severozahodno mejo razširjenosti. V Sloveniji ga najdemo le na ovršju Nanosa.

Foto: M. Prešeren

Pelargonijev bakrenček (Cacyreus marshalli)

inv. št.: NMPo / Bi: L-2016

dolžina: 23 mm, višina: 18 mm

Gorjansko, Komen,  12. 10. 2008

Polak S. leg. / Polak S. det.

Edina tujerodna vrsta dnevnega metulja v Sloveniji je pelargonijev bakrenček. V Sloveniji smo vrsto prvič videli in ujeli leta 2008 pri Gorjanskem na Krasu. Prvi dokazni primerek o obstoju te vrste v Sloveniji hranimo v zbirki metuljev Biološkega oddelka. Že naslednje leto smo vrsto zabeležili po številnih vaseh na Krasu, Goriškem in obali.

Foto: S. Polak

Lastovičar (Papilio machaon), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-010

razpon čez krila: 79 mm

SLO: Kalič, Postojna, 700 m, UTM: VL47; 3. 8. 1994

Polak S. leg. / Polak S. det.

Lastovičar iz družine lastovičarjev (Papiolonidae) sodi med naše največje dnevne metulje. Na Notranjskem se pojavlja v dveh generacijah od srede marca do začetka oktobra. Gosenica se hrani na korenju, peteršilju in drugih sorodnih kobulnicah. Na Notranjskem je vrsta pogosta in ni ogrožena.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 29.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 128–129.

Foto: S. Polak

Petelinček (Zerynthia polyxena), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-2225

razpon čez krila: 49 mm

SLO: Sajevče, Postojna, 630 m, UTM: VL36; 5. 5. 2006

Polak S. leg. / Polak S. det.

Petelinček sodi v družino lastovičarjev (Papliolonidae). Na Notranjskem je znanih le nekaj nahajališč, pojavlja pa se v eni generaciji od aprila do junija. Gosenica se hrani na podrašcu, ki ima na Notranjskem tudi zelo omejena rastišča. Vrsta je v Sloveniji zavarovana, uvrščena na Rdeči seznam ogroženih metuljev in v prilogo IV Habitatne direktive.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 31.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 120–121.

Čelik, T., R. Verovnik, S. Gomboc, M. Lasan, 2005. Natura 2000 v Sloveniji – Metulji (Lepidoptera). Založba ZRC.

Foto: S. Polak

Veliki spreminjavček (Apatura iris), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-039

razpon čez krila: 68 mm

SLO: Suha reber, Koritnice, 700 m, UTM: VL45; 9. 7. 1994

Polak S. leg. / Polak S. det.

Barve na krilih spreminjavčkov iz družine pisančkov (Nymphalidae) se pod različnimi koti gledanja mavrično prelivajo. Velik spreminjavček leta v eni generaciji od junija do avgusta. Sodi med naše največje vrste metuljev. Gosenica se hrani z listi vrbe. Na Notranjskem je vrsta redka in lokalno razširjena.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 127.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 354–355.

Foto: S. Polak

Dnevni pavlinček (Inachis io), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-046

razpon čez krila: 55 mm

SLO: Škufče, Bloke, 700 m, UTM: VL57; 16. 7. 1994

Čelik T. leg. / Polak S. det.

Dnevni pavlinček iz družine pisančkov (Nymphalidae) ima na zgornji strani kril izrazite velike očesaste lise, s katerimi prestraši plenilce. Leta v eni generaciji od junija do oktobra z vmesnim obdobjem mirovanja, imago prezimi in naslednje leto leta od marca do maja. Gosenica se hrani z navadnimi koprivami. Na Notranjskem je vrsta pogosta.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 104.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 302–303.

Foto: S. Polak

Razkošni bisernik (Argynnis pandora), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-1564

razpon čez krila: 69 mm

SLO: Koritnice, gmajna, 630 m, UTM: VL45; 27. 7. 1999

Polak S. leg. / Polak S. det.

Razkošni bisernik sodi med južnoevropske vrste metuljev, ki pa občasno prileti tudi do Notranjske. Pojavlja se zelo redko in sicer od maja do julija. V Sloveniji vrsta verjetno ni stalno prisotna. Od julija do avgusta so po gozdnih obronkih na Notranjskem pogoste tej vrsti zelo podobne gospice (Argynnis paphia).

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str.91.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 270–271.

Foto: S. Polak

Beli L (Polygonia egea), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-2283

razpon čez krila: 49 mm

SLO: Osp, v vasi, UTM: VL14; 6. 7. 2008

Polak S. leg. / Polak S. det.

Dnevni metulj beli L iz družine pisančkov (Nymphalidae) je v Sloveniji izjemno redka vrsta. Ima status prizadete vrste (E) in je omejena zgolj na toplejše predele Primorske. Za Notranjsko obstajajo le starejši zgodovinski podatki. Gosenica se hrani na kršini, ki uspeva na kraških ostenjih in zidovih starih hiš.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 107.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 308–309.

Foto: S. Polak

Beli T (Aglia tau), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-2119

razpon čez krila: 67 mm

SLO: Rakov Škocjan, m, UTM: VL47; 13. 5. 2005

Polak S. leg. / Polak S. det.

Beli T, ime je dobil po značilni beli lisi v obliki črke t na temnih očesastih lisah, sodi med metulje nočne pavlinčke (Saturniidae). V aprilu in maju samci te vrste podnevi hitro in na videz brezglavo letajo po bukovih gozdovih, ko s pomočjo vonjav iščejo samice. Tipalnice samcev so zato velike in razvejane. Samice letajo le ponoči. Na Notranjskem je vrsta pogosta od nižin do visokogorja in ni ogrožena.

Foto: S. Polak

Pikasti medvedek (Calliomorpha dominula), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-2142

razpon čez krila: 53 mm

SLO: Rakov Škocjan, UTM: VL47;  5. 7. 2005

Polak S. leg. / Polak S. det.

Pikasti medvedek sodi v družino pretežno nočnih metuljev medvedkov (Arctidae), le da je ta vrsta tudi dnevno dejavna. Medvedki imajo močno dlakave gosenice, od tod ime medvedki. Na Notranjskem se pikasti medvedek pojavlja v eni generaciji od junija do avgusta. Gosenica se hrani na pritlehnih rastlinah, zlasti na koprivah in košeničicah. Na Notranjskem je vrsta lokalno pogosta v vlažnih gozdovih.

Foto: S. Polak

Hromi volnoritec (Eriogaster catax), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-1718

razpon čez krila: 33 mm

SLO: Komenšček, Komen, UTM: VL07; 15. 10. 2005

Polak S. leg. / Polak S. det.

Hromi volnoritec je majhen kosmat nočni metulj iz družine kokljic (Lasiocampidae). Razširjen je zlasti na Primorskem in Krasu, v osrednji Sloveniji pa je vrsta zelo lokalna. Odrasli metulji letajo v večernem mraku od septembra do začetka novembra. Gosenice se spomladi hranijo z listi in popki gloga in črnega trna, kjer si spredejo skupinska svilnata gnezda. Vrsta je v Sloveniji zavarovana, uvrščena na Rdeči seznam ogroženih metuljev in v prilogi II in IV Habitatne direktive.

Literatura: Čelik, T., R. Verovnik, S. Gomboc, M. Lasan, 2005. Natura 2000 v Sloveniji – Metulji (Lepidoptera). Založba ZRC.

Foto: S. Polak

Navadni mlečkar (Hyles euphorbiae)

inv. št.: NMPo / Bi: L-2140

razpon čez krila: 71 mm

SLO: Boršt, Koritnice, UTM: VL45; 16. 6. 2005

Polak S. leg. / Polak S. det.

Mlečkar sodi v družino pretežno nočno dejavnih, relativno velikih metuljev veščecev (Sphingidae). Veščeci so hitri in vztrajni letalci, ki se pogosto selijo tudi na daljše razdalje. Na Notranjskem se mlečkar pojavlja v dveh generacijah od maja do julija in od avgusta do oktobra. Zelo pisane gosenice navadnega mlečkarja se hranijo na različnih vrstah mlečkov.

Foto: S. Polak