Gozdarska zbirka - Notranjski muzej
Show menu

Gozdarska zbirka

Najstarejše naprave in orodja za gospodarjenje z gozdovi v zbirki segajo v 19. stoletje. Gozdarstvo z žagarstvom in lesarstvom ima na kraških planotah Notranjske bogato tradicijo; od 16. stol. dalje so ga varovali gozdni redi. Sistematično zaščito in načrtno gospodarjenje pa sta Windischgraetzu in Schönburg-Waldenburguomogočila šele gozdni zakon iz 1852 in zemljiška odveza 1853. V ta namen je bila celo leta 1868 osnovana prva slovenska gozdarska šola pri gradu Snežnik.

Gozdarski žig

inv. št.: EG/ 2658

dolžina: 35 cm, širina: 11 cm, višina: 4 cm

Planina, 19. stoletje

Uporabljal se je pri prebiralnem načinu gozdnega gospodarjenja z naravnim pomlajevanjem, saj je imelo odbiranje dreves za sečnjo velik pomen in je bilo zaupano le revirnemu gozdarju. Vsako drevo je moralo biti od 10 cm prsne debeline dalje oštevilčeno in označeno z žigom na korenini panja. Drevo je izmeril in oštevilčil logar, gozdni delavec pa je panj žigosal. Ob prevzemu lesa so drevesa ponovno oštevilčili; gozdar pa  jih je vpisali v  revirni register odkazanega in prevzetega lesa.

Žig so uporabljali gozdni delavci v Windischgraetzovihgozdovih, po agrarni reformi so gozdarski žigi prešli v last Gozdnega gospodarstva Postojna, ki jih je leta 1955 darovalo Notranjskemu muzeju.

Literatura: F. Perko. Trpeli so naši gozdovi. Slovenski gozd in gozdarstvo v prvem desetletju po drugi svetovni vojni. Ljubljana: Jutro, 2005

Foto: Magda Peršič