Zbirka spominkov, ljudske umetnosti in kiča - Notranjski muzej
Show menu

Zbirka spominkov, ljudske umetnosti in kiča

Zbirka spominkov, ljudske umetnosti in kiča vsebuje predmete, pridobljene v domačem ali tujem kulturnem okolju in predmete spominkarske, turistične ponudbe z območja Notranjske.

Slika iz metuljevih kril

inv. št.: E/ 1059

dolžina: 53 cm, širina: 3 cm

Centralnoafriška republika, 1981

Slike iz metuljevih kril so bile najpogostejši spominek, ki so ga delavci podjetja Javor, oz. mešanega podjetja Slovenia Bois S.A.R.L., ustanovljenega leta 1971 v glavnem mestu Bangui z namenom pridobivanja eksotičnega lesa, prinesli iz Centralnoafriške Republike ob povratku v domovino.

Literatura: M. Peršič, Obrazi Afrike/ Faces of Africa, Postojna, Zavod Znanje, OE Notranjski muzej Postojna, 2013, 12 str.

Foto: M. Prešeren

Šablona – človeška ribica

inv. št.: E/ 1002

dolžina: 85 cm, širina: 27,5 cm, višina: 11 cm; pozitiv: dolžina: 99 cm, širina: 99 cm, višina: 0,5 cm

Postojna, 1986

Šablona v obliki človeške ribice, sestavljena iz kovinskega dela (negativa proteusa) in vlaknene plošče v obliki črke M (pozitiva), je bila izdelana v THO Postojnska jama. Poslikavo, znak motela Proteus je B. Ogrizek z delavci (Soboslikarstvo in pleskarstvo Ogrizek) šabloniral leta 1987 na vhodu paviljonov.  Vsekakor dokazuje raba podobnih šablon pri različnih, tudi talnih poslikavah v Postojni in njeni okolici, vpetost človeške ribice v lokalno okolje.

Literatura: M. Peršič. Etnološki oddelek. Muzej je vaš, 70 let Notranjskega muzeja Postojna (ur. A. Čuk), Zavod Znanje, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2017, str. 73.

Foto: M. Prešeren

Litoželezni nagrobni križ

inv. št.: E/ 999

dolžina: 46 cm, širina: 3,5 cm, višina: 120 cm; nagrobna plošča: dolžina: 76 cm, širina: 43 cm, višina: 6,5 cm

Ostrožno Brdo, 19. stoletje

Litoželezna nagrobna znamenja in križi so se pojavili v 19. stoletju. Na Ostrožnem Brdu so zadnje litoželezne križe umaknili s pokopališča ob cerkvi sv. Antona Padovanskega leta 2009, ko so ga prenovili. Nagrobnik z železnim križem pripada gospodarju velike kmetije in naprednemu kmetu Matiji Malovcu – Kancutu, ki je okoli leta 1935 na povratku iz Trsta tragično preminil ob padcu z voza v reko Reko.

Literatura: M. Peršič. Etnološki oddelek. Muzej je vaš, 70 let Notranjskega muzeja Postojna (ur. A. Čuk), Zavod Znanje, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2017, str. 64.

Foto: M. Prešeren