Notranjski muzej Postojna

Napovednik nove razstave ZLOČIN IN SADEŽ V Notranjskem muzeju Postojna bomo v petek, 12. decembra 2025 odprli novo razstavo z naslovom Zločin in sadež, ki odpira prostor za razmislek o vlogi grafitov v javnem prostoru ter njihovem pomenu pri oblikovanju sodobne mestne identitete. Razstava Zločin in sadež tematizira različne poglede na fenomen grafita – od njegovega družbenokritičnega naboja in estetske vrednosti do vprašanja legalnosti in institucionalizacije. Posebno pozornost posveča tudi lokalnim specifikam Postojne: od grafita lubenice na nekdanji avtobusni postaji, ki je postal simbol propadajoče stavbe, do vojaških grafitov v nekdanjih kasarnah ter jamskih zapisov, ki odpirajo vprašanja o meji med kulturno dediščino in vandalizmom. Na razstavi bodo grafiti predstavljeni kot fotografske projekcije naključno izbranih primerov, nastalih v okviru obsežne foto-dokumentarne akcije, ki smo jo izvedli marca 2025 po občini Postojna. Na ta način se ž

VABLJENI NA GASTRONOMSKO OBARVAN DOGODEK JEJ, MUZEJ! V NOTRANJSKI MUZEJ POSTOJNA Drugič zapored, tokrat v sodelovanju s Turizmom Postojna, vas vabimo na dogodek Jej, muzej!, na katerem naše muzejske zgodbe dobijo kulinarično preobleko. Letos bo dogodek potekal tudi v prenovljenih prostorih razstave, v katerih pripravljamo posebno izkušnjo, ki povezuje dediščino, kulinariko in lokalne ustvarjalce. Na dogodku bodo med drugim sodelovali: Pivovarna Zajc – butična kraft pivovarna, ki v sodobnem slogu nadaljuje pivovarsko tradicijo regije. Uporabljajo vodo iz lastnega izvira, slovenski hmelj ter poudarjajo trajnostni pristop. Ekološka domačija Čilčevi – ekološka kmetija in sirarna, kjer rejo izvajajo na avtohtonih pasmah koz in ovc na kraških pašnikih. Ponujajo bogato paleto svežih in zorjenih sirov, jogurtov in drugih mlečnih izdelkov. Butična sirarna Golden Ring – sirarna, ki na Sinjem Vrhu, v idili

V soboto, 15. novembra 2025, smo se z udeleženci abonmaja Muzejski špancir odpravili v Planinsko jamo. Pred spustom v jamo nam je kustos zgodovinar Tine Kaluža kratko predstavil Ravbarjev stolp in projekt Občine Postojna, ki v njem, skupaj z Notranjskim muzejem trenutno pripravlja razstavo. Planinsko jamo pa nam je predstavil vodič, jamar in član Jamarskega društva Planina, Karlo Vižek. Na okrog 500 metrov dolgem prijetnem in vznemirljivem sprehodu po zavarovani poti nas je odpeljal do edinstvenega sotočja podzemnih rek, kjer se združita reka Rak, ki priteče iz Rakovega Škocjana in reka Pivka, ki priteče iz Postojnske jame, v Unico. Na koncu pa smo imeli srečo in za trenutek uspeli videti tudi človeško ribico v njenem naravnem okolju. Več o Planinski jami si lahko preberete na povezavi.

Bliža se otvoritev naše decembrske razstave Zločin in sadež ter 'veseli december', ki nam utegne pričarati tako praznično vzdušje, kot tudi povečano število telefonskih klicev, povezanih s pripravo razstave. Zato smo se v rubriki Zeleni kavč modruje odločili, da si med vsemi telefonskimi klici vzamemo tudi nekaj trenutkov za zgodovino telefonov. Kljub temu, da je namreč konstantna vseprisotnost telefonov v današnjem vsakdanjiku nekaj povsem samoumevnega, bomo s hitrim vpogledom v zgodovino videli, da ni bilo vedno tako. Marca 1876 je škotski izumitelj Alexander Graham Bell patentiral telefon, prvi uspešen klic pa je opravil tri dni pozneje v Bostonu. Leto za tem je začela delovati prva telefonska centrala v New Havenu (ZDA). Klici so bili ročno povezani. Leta 1915 se je zgodil tudi prvi transkontinentalni klic iz New Yorka v San Francisco. Celotna tehnologija klicanja se je zaradi obeh svetovnih vojn hitro razvijala in leta 1956 je bil vzpos

Vabljeni na drugo delavnico v okviru abonmaja ZA MULCE, FROCE IN DROBIŽKE! Sreda, 19. november 2025, ob 17. uri Otroke med 6. in 11. letom starosti vabimo k vpisu abonmaja, sestavljenega iz 5. delavnic, ki potekajo enkrat mesečno (srede ob 17. uri) v Notranjskem muzeju Postojna (Kolodvorska cesta 3). Na drugi delavnici bomo pod mentorstvom konservatorja-restavratorja Aleša Jelinčiča kdo je restavrator in kaj počne; naučili se bomo razlike med obnovo, restavriranjem in konserviranjem; ugotovili, kako lahko zaščitimo predmete iz različnim materialov; nato pa tudi sami poskusili očistiti in konservirati vsak svoj predmet. O MENTORJU Aleš Jelinčič je konservator-restavrator v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, večino časa pa preživi v depojih muzeja, v Pivki. V muzej so ga pripeljale ljubezen do starih predmetov z dušo, njihova estetika in spretne roke. Še posebej se navdušuje nad oblikovanjem iz 70.

Zopet se soočamo s tematiko, ki bo pritegnila ljubitelje medvojnega obdobja! Med pregledovanjem zbirke predmetov, povezanih z obdobjem, ko je Slovensko Primorje pripadalo Kraljevini Italiji, smo v enem od zabojev odkrili zavojček, v katerem se je nahajalo 46 kovinskih ploščic manjših dimenzij – približno velikosti vizitke – na katerih so, poleg letnice 1943 ter cene 12.5 italijanskih lir, upodobljeni trije fascioti, uveljavljeni fašistični simboli. V tem obdobju so bile tovrstne kovinske ploščice del širšega sistema državnega nadzora nad prometom, ki se je hitro razvijal z rastjo avtomobilizma v 30. in 40. letih 20. stoletja. Avtomobil je bil tedaj še vedno statusni simbol, povezan s sodobnostjo in družbenim ugledom, zato je oblast skušala to novo področje čim bolj urediti – in hkrati izkoristiti za širjenje svoje podobe. Fašistični simboli na teh ploščicah tako niso le okras, temveč tu