Če smo v prejšnji rubriki Zeleni kavč modruje razpravljali o telefonu, ki se je iz ogromne škatle na steni skrčil v žepni računalnik, si bomo danes pogledali še en predmet, ki je doživel podobno usodo: iz mogočne kovinske pošasti se je razvil v tiho tipkovnico na prenosniku ali kar v zaslon telefona. Govorimo seveda o pisalnem stroju, katerega mehanski prednik pri nas, ironično, še vedno živi in dela.
Pisana beseda je stara kot civilizacija, a vse do 19. stoletja izključno ročna. Prvi delujoči pisalni stroj je leta 1868 sestavil Američan Christopher Latham Sholes. Ker so se mu tipke nenehno zagozdile, je izumil razporeditev QWERTY, namenoma »nerodno«, da so se najpogostejše črke skrili daleč narazen in so paličice lahko sledile prstom.
(Sholesov pisalni stroj)
Leta 1873 je proizvodnjo prevzelo podjetje E. Remington & Sons, takrat svetovno znano po puškah in šivalnih strojih. Zato so prvi pisalni stroji stali na okrašenem podstavku šivalnega stroja in imeli nožno pedalo. Izgledali so kot mešanica orožja in gospodinjske naprave, a prav ta »puškarska« natančnost je naredila mehanizem zanesljiv za naslednjih sto let.
(pisalni stroj podjetja E. Remington & Sons)
In tu stopi na sceno naš muzejski junak: Unis TBM De Luxe.
Jugoslovanska licenčna kopija nemške Olympie Traveller de Luxe, izdelovana od zgodnjih sedemdesetih v tovarni UNIS v Bugojnu. Lahek, kompakten, pri nas največkrat v živih barvah, naš primerek pa je eleganten siv s kromiranimi detajli, originalnim kovčkom in še povsem delujočim mehanizmom.
(pisalni stroj Unis TBM De Luxe)
V osemdesetih je bil to ljudski prenosni stroj številka ena: študentje so na njem tipkali diplome, novinarji članke. Proizvedli so jih več sto tisoč in postal je pravi jugoslovanski simbol.
V Notranjskem muzeju Postojna ga nismo pospravili v vitrino kot »mrtvega« eksponata. Podarila nam ga je nona našega zgodovinarja, ki je nanj tipkala desetletja. Še danes ga redno uporabljamo: kadar je treba ročno napisati inventarno številko na kartonček, ki gre na eksponat, vstavimo trak, potegnemo valj in številka je na papirju. Brez elektrike, brez tiskalnika, brez težav.
