V rubriki Zeleni kavč modruje si bomo danes pogledali prav posebno fotografijo, saj jo je posnel sam ustavnovitelj našega muzeja Leo Vilhar. Posneta je bila 30. maja 1961, objavljena pa 2. junija istega leta, v časopisu Slovenski Jadran.
Pripis nad sliko pravi: "v zgodnjih popoldanskih urah je prispela na želežniško postajo večja skupina ameriških slovencev."
Na sliki: Postojnska pionirja izročata šopek znanemu sodelavcu ˝prosvete˝ Antonu Šabcu, doma iz Slavine.
(Ameriški izseljenci)
V drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja je potekal obsežen val izseljevanja s slovenskega etničnega ozemlja, ki je zajel številne družine in posameznike. Glavni razlogi so bili ekonomske stiske, pomanjkanje zemlje in delovnih možnosti ter želja po boljšem življenju. Združene države Amerike so bile ena izmed najpogostejših ciljev, saj so obljubljale delo in gospodarske priložnosti, ki jih doma ni bilo. Do izbruhov prve svetovne vojne je v ZDA odšlo stotine tisoč Slovencev, še posebej iz ruralnih območij Dolenjske, Primorske in Bele krajine.
(časopis Slovenski Jadran)
Mnogi izseljenci so se naselili v mestih in industrijskih središčih, kot sta Cleveland v Ohiu in okolica Velikih jezer, kjer so delali v rudnikih, železarjah in tovarnah. Tam so se Slovenci združevali v prve skupnosti, društva in organizacije, ki so člane povezovale, nudile socialno pomoč in ohranjale jezik ter kulturne navade. Znotraj teh priseljenskih skupnosti so hitro vznikali časopisi, glasila in društva. Slovenski časopisi, ki so jih izdajali v ZDA, so izpostavljali novice iz domovine, izseljenske izkušnje in praktične nasvete za življenje v novi deželi.
(Marie Prisland) (Glasilo Zarja - The Dawn)
Pomembno vlogo so imele tudi ženske organizacije. Leta 1926 je bila ustanovljena Slovenska ženska zveza Amerike (Slovenian Women’s Union of America), ki jo je vodila Marie Prisland, slovenska izseljenka. Prislandova je bila ključna pri organiziranju žensk in spodbujanju njihovega sodelovanja v skupnostih. Med drugim je leta 1929 ustanovila tudi glasilo Zarja – The Dawn, ki je postalo uradna publikacija zveze in je redno objavljala vsebine o življenju Slovencev v ZDA ter ohranjanju kulture in identitete med izseljenci. Takšne in podobne organizacije so bile pomembne ne le kot socialna opora temveč tudi kot kulturni steber, ki je izseljencem omogočal, da so ohranili slovensko identiteto, jezik in tradicijo v tujini.
Nas pa zanima, ali poznate koga, ki se je preselil v Ameriko? Imate kakšne sorodnike, ki so se preselili v tujino?
