V sredo, 15. aprila 2026, smo v Notranjskem muzeju Postojna organizirali okroglo mizo na temo grafitov, ki jih obravnava začasna razstava z naslovom Zločin in sadež. Slednja predstavlja grafite in njihovo večplastnost prek vsebinskih sklopov, med katerimi lahko najdemo na primer fenomen jamskih grafitov in vojaških poslikav, ki so posebnost Postojnskega. V pogovoru, ki ga je moderirala Ana Čič so sodelovali:
- dr. Gregor Bulc, ustanovitelj zavoda Urbana vrana, ki se ukvarja z organizacijo raznolikih sprehodov in vodenih tur po Ljubljani. Do zdaj je bil že v vlogi univerzitetnega predavatelja, raziskovalca, novinarja... Za zbornik je s kolegom Igorjem Nađalinom napisal unikaten prispevek o navijaški nalepki, ki se pojavlja po Postojni in katere pomen sta skušala razvozlati.
-
Božidar Zrinski, ki je kot muzejski svetovalec zaposlen v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani in je avtor mednarodne razstave, ki velja za prvo razstavo o grafitih. Za naš zbornik je prispeval članek z naslovom »A grafite bi mel? Razmislek o tem, ali si jih res želimo«.
-
Hana Brus, ki je kot konservatorka zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, po izobrazbi pa je umetnostna zgodovinarka. V svojem prispevku z naslovom »Ena stena, dva svetova« se ukvarja z ulično umetnostjo kot kulturno dediščino.
-
Dr. Tine Kaluža, umetnostni zgodovinar in kustos našega muzeja, ki si je za svoj prispevek v zborniku izbral sodobni fenomen grafita »Jezus«, ki ga Slovenci videvamo na najbolj čudnih krajih, Postojnčani na primer celo na Nanosu.
Avtorja razstave, Ana Čič in dr. Tine Kaluža sta želela obiskovalce razstave Zločin in sadež spodbuditi k aktivnemu razmisleku, zato jim na razstavi postavljata tudi vprašanja, na katera lahko odgovarjajo ali glasujejo za njim najbolj všečen odgovor. Rdeča nit včerajšnjega pogovora je tako predstavljala prav analiza odgovorov obiskovalcev na tri od teh vprašanj. Dr. Tine Kaluža je na začetku kratko orisal kontekst, zasnovo in namen razstave, Božidar Zrinski pa je pojasnil vprašanje prenosa grafitov oziroma ulične umetnosti v muzej (ustanovo), posebej na podlagi svojih lastnih izkušenj iz postavitve razstav v MGLC. Dr. Bulc in Hana Brus sta v pogovoru pojasnjevala kdaj ima lahko grafit transformativno moč in kateri dejavniki morajo biti izpolnjeni za to, Brusova pa je nadalje pojasnila tudi v kakšnem kontekstu je grafit lahko kulturna dediščina. Dotaknili smo se tudi vprašanj grafitarskih "bitk" in hierarhije v tej subkulturi; upravljanja z grafiti mojstrov, ki se jih marsikje na svetu že ščiti; pa tudi z dilemo, kdaj je poslikava umetnost in kdaj le "čačka".
Razstava, ki tematizira fenomen grafita je tako samo majhen približek poglobljenih razmislekov avtorjev zbornika, ki je izšel ob njej. Poleg avtorjev, ki so sodelovali na pogovoru so prispevke za zbornik prispevali še Srđan Tunić, Ljiljana Radošević in Uroš Dokl.
Izvod mednarodnega zbornika strokovnih prispevkov si lahko zagotovite v muzejski in spletni trgovini na povezavi.
