Kolodvorska cesta 3
6230 Postojna
Kot slovenski predstavniki so se konference udeležili direktorica Zavoda Znanje Tatjana Hvala, mladi strokovni sodelavec projekta Vital Jurca ter etnologinja Notranjskega muzeja Postojna Magda Peršič. Konference so se udeležili tudi člani odločevalske skupine KSG: podpredsednica Skupnosti muzejev Slovenije Tanja Verboten, predstavnica Slovenskega muzejskega društva Andželina Jukić ter predstavnik ICOM Slovenije in Muze – Muzeja bančništva Slovenije, Žiga Volf Stepančič.
Dogodek sta povezovala Sebastian Boniș, vodja projekta CultHeRit, in dr. Zsombor Jékely, direktor zbirk v Madžarskem narodnem muzeju – Centru javnih zbirk (MNMKK-IMM).
Udeležence sta nagovorila dr. Zsolt Sári, državni sekretar na Ministrstvu za družbene odnose in kulturo Madžarske, ter Mirjana Vidanović, programska in komunikacijska uradnica Programa Interreg Podonavje. Konference se je kot častni gost udeležil tudi Njegova ekscelenca dr. sc. Mladen Andrlić, veleposlanik Republike Hrvaške na Madžarskem.
Senka Gavranov je predstavila celovit pregled dosežkov, ključnih spoznanj in mejnikov projekta CultHeRit, nato pa so projektni partnerji predstavili vpliv projekta v posameznih državah Podonavske regije.
Prvi dan konference je bil namenjen predstavitvi ključnih strateških dokumentov, razvitih v okviru projekta:
Posebna pozornost je bila namenjena zaposlovanju mladih ter ohranjanju strokovnega kadra v kulturnih ustanovah. O tej temi sta potekali dve panelni razpravi:
Drugi dan dogodka je bil posvečen zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti rezultatov projekta. Medtem ko je usmerjevalni odbor pregledal finančno izvajanje projekta in pripravil končno poročilo o napredku, so člani Skupine ključnih deležnikov (KSG), mentorji in mentoriranci sodelovali na interaktivni delavnici, namenjeni medgeneracijskemu sodelovanju ter pripravi kadrov v sektorju CHIM na prihodnje izzive.
Dogodek se je zaključil z vodenim ogledom razstave Atila v Madžarskem narodnem muzeju, ki je simbolično zaznamoval uspešno čezmejno sodelovanje vseh sodelujočih držav.
Projekt CultHeRit za seboj pušča trajno zapuščino v obliki praktičnih orodij, modelov in partnerskih mrež, ki bodo tudi v prihodnje prispevali k pravičnejšemu, dostopnejšemu in privlačnejšemu zaposlovanju v sektorju kulturne dediščine.