Notranjski muzej
NOTRANJSKI MUZEJ POSTOJNA
Dopolnite sprehode med kraškimi pojavi in drugimi zanimivostmi kraškega sveta z ogledom stalne razstave Muzej krasa v Notranjskem muzeju Postojna.MUZEJ KRASA
123

Betalov spodmol

Ob slovenskem kulturnem prazniku vas vabimo, da si ogledate spletno predstavitev arheološkega najdišča Betalov spodmol.

Jama Betalov spodmol, ki leži na obrobju Pivške kotline, je ena najbolje raziskanih in najpomembnejših paleolitskih postaj v Sloveniji. Raziskave, ki so se odvijale v 30. in 50. letih 20. stoletja, so odkrile bogato dediščino starejše kamene dobe (srednjega in mlajšega paleolitika), katere nosilca sta bila neandertalec in moderni človek – kromanjonec.

Želimo vam prijeten ogled na povezavi!

Predstavitev Betalovega spodmola je dopolnjena in preoblikovana razstava Pozabljena dediščina Betalovega spodmola, ki jo je Notranjski muzej pripravil ob svoji 70. obletnici obstoja in je bila v prostorih muzeja na ogled od 1. decembra 2017 do 18. maja 2018.  

 

NA PIVKI PO VÉLIKI VOJNI

V letošnjem letu se spominjamo stoletnice sporazuma, ki sta ga v turističnem mestu Rapallo 12. novembra 1920 podpisali Kraljevini SHS in Italija; sporazuma, ki je usodno posegel tudi v življenje ljudi na Pivki.

Vsebine, ki smo jih nameravali predstaviti ob gostovanju razstave Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja. Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji, 1941–1945 (nastala je v okviru projekta Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva, povezal pa je raziskovalce s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Znanstveno raziskovalnega centra SAZU in Zgodovinskega društva Rapalska meja), si lahko ogledate na muzejski spletni strani.

Vabljeni k ogledu na spletni povezavi!


Da bo zemlja dobro obrodila

Zakladna najdba poznorimskega poljedelskega orodja


Na kraškem obrobju Pivške kotline, prav blizu tam, kjer je ponor potoka Lokva oblikoval visoko apnenčasto steno, prepredeno s spodmoli in jamami, in kjer še danes kraljuje mogočni grad, je bil odkrit zaklad.

Oglejte si ga na spletni razstavi


Postojnske (zelene) zgodbe

22. septembra 2020 sta OE Turizem in OE Notranjski muzej Postojna, na Titovem trgu v Postojni, odprla fotografsko razstavo »Postojnske zgodbe«, na kateri je razstavljenih triindvajset fotografij dvanajstih avtorjev in avtoric. V objektiv so jih ujeli domačini in obiskovalci naše destinacije, prikazujejo pa zanimive kotičke občine Postojna. Iz fotografij je nastala tudi kolekcija razglednic iz recikliranega materiala, ki bodo kot zelene zgodbe nosile glas o lepotah naših krajev po svetu. Idejni vodji nastanka razstave in odločitve, da stopimo na pot trajnosti, sta bili Špela Peric, vodja organizacijske enote Turizem in Tina Poljšak, vodja Notranjskega muzeja Postojna v okviru Zavoda Znanje Postojna.

Razstava bo na ogled do konca leta 2020. 


Naj se nas kras dotakne, dopolnitev stalne razstave

Z novim delom stalne razstave KRAS, Muzej krasa smo posegli v temelje tistih dveh institucij z več kot sedemdesetletno tradicijo – to sta Inštitut za raziskovanje krasa, ki deluje v okviru Znanstveno raziskovalnega centra SAZU in Notranjski muzej Postojna – ki vsaka na svoj način oziroma na področjih, ki jih pokrivata, raziskujeta in predstavlja, a tudi zbirata in hranita bogato dediščino tega tako posebnega koščka Slovenije.

V novem delu stalne razstave predstavljamo starejše gradivo iz nekdanjih zbirk italijanskega speleološkega inštituta – danes ga hranita obe omenjeni instituciji, ki ga smiselno dopolni nova Idealizirana maketa klasičnega krasa; strokovno zasnovo zanjo je pripravil dr. Andrej Mihevc, in film Načrti podzemlja, scenarista in režiserja žal že pokojnega Jadrana Sterleta.

Foto: Valter Leban

Spominska soba zdravnika in pisatelja Alojza Kraigherja (1877–1959)

Alojz Kraigher, pisatelj, dramatik, zdravnik in zobozdravnik, se je v Postojni rodil leta 1877. Po gimnaziji, ki jo je obiskoval v Novem mestu in Ljubljani, se je vpisal na medicino na Dunaju (promoviral je l. 1903 in nato služboval v več slovenskih mestih), kasneje pa je v Münchnu študiral še stomatologijo. Prizadeval si je za ustanovitev samostojne Medicinske fakultete v Ljubljani (l. 1919). Službo zobozdravnika je najprej opravljal v Gorici (do l. 1929), od tam pa se je pred fašizmom umaknil v Ljubljano. Zaradi svojega aktivnega družbeno-političnega dela je bil večkrat zaprt in po kapitulaciji Italije interniran v taborišče Dachau. Leta 1945 ga je Medicinska fakulteta v Ljubljani zaradi zaslug pri njenem ustanavljanju imenovala za svojega častnega doktorja, istega leta je postal tudi bibliotekar Centralne medicinske knjižnice. Med letoma 1946 in 1947 je bil urednik Zdravstvenega vestnika.

V spomin na rojaka je Notranjski muzej Postojna leta 2001 v Kulturnem domu Postojna uredil Kraigherjevo spominsko sobo. Na ogled je pohištvo pisateljeve delovne sobe, bogata knjižnica in kopica zanimivih drobnih predmetov iz pisateljeve delovne sobe v Ljubljani, ki sta jih muzeju podarili njegovi soproga in hčerka.

Ogled Kraigherjeve spominske sobe je mogoč po vnaprejšnjem dogovoru (tel.: 05 721 10 86 in 05 721 10 85).

Jezerski čoln drevak

Jezerski čoln z vsemi sestavinami ljudskega ladjedelstva so zgradili za posamezne jezerske dejavnosti in je vsaj od Valvazorjevih časov ostal skoraj nespremenjen. Raznovrstnost čolnov priča o znanju, spretnosti in domiselnosti, pridobljenih s stoletnimi izkušnjami preprostega jezerca. Jezerski čoln z različicami (racjak) je bil vsestransko uporaben, saj je bil primeren za  vožnjo oziroma drsenje po nizki vodi med rastlinjem (trstičjem). Prebivalci Otoka, Dolenjega Jezera in Laz brez čolna sploh ne bi mogli preživeti; pred drugo svetovno vojno je bilo tu več kot 70 čolnov za prevoz ljudi, lesa, živine, žita, sena idr. Drevak je bil pomemben tudi  v družbenem in duhovnem življenju jezercev, saj je marsikoga peljal k krstu, poroki ali zadnjemu počitku. Nepogrešljiv je bil tudi ob šegah v prazničnem letu.

Jezerski čoln – drevak je izdelal Anton Lovko, Dolenje Jezero, 1993.

Od 1. decembra 2017 na ogled na dvorišču Notranjskega muzeja Postojna.

Muzej krasa

Dopolnite sprehode med kraškimi pojavi in drugimi zanimivostmi kraškega sveta z ogledom stalne razstave Muzej krasa v Notranjskem muzeju Postojna. Razstava vas strokovno in nazorno popelje od nastanka kraške pokrajine do sodobnega življenja na krasu. Raztapljanje apnenca, neandertalska družina iz Betalovega spodmola, neprecenljiv zaklad iz Predjamskega gradu in drobnovratnik pod drobnogledom so le nekatere dragocenosti, ki se vam bodo za vedno vtisnile v spomin.

Od odprtja razstava vabi na ogled vse radovedne in vedoželjne obiskovalce: od najmlajših do tistih največjih Muzej krasa je zamišljen kot dinamično srečevališče, v katerem se odvijajo: razstave in izobraževalni dogodki, pri čemer lahko svojo radovednost tešijo tako šolarji in skupine kakor tudi turisti ter družine. 

Več o razstavi: www.muzejkrasa.si

URNIK

                                                                                                

CENIK

                                                                                                

ZEMLJEVID

                                                                                                

ORGANIZIRANE SKUPINE

                                                                                                

4.7.2021

Prva nedelja v mesecu: prost vstop za občane Občine Postojna in Občine Cerknica

19.6.2021

Poletna muzejska noč 2021

PEDAGOŠKI PROGRAMI

Spoštovani učitelj, vedoželjni učenec!

Vabljeni na dogodivščino, kjer boste spoznali, kaj vse skrivajo slovenske jame. Ali veste, da lahko v njih najdemo kapnike? Nekatere skrivajo celo kamenodobno orodje ali orožje iz časa pračloveka in fosilizirane kosti ledenodobnih živali. 

Pripravili pa smo vam tudi novi sklop »muzejskih minutk«, ki vam bodo vzele le nekaj minutk. Preberite si tekste, oglejte si fotografije in video vsebine o naši stalni razstavi Muzej krasa. Za utrditev znanja smo vam pripravili tudi osvežitvena vprašanja. Znanje je bogastvo, ki ti ga nihče ne more vzeti.

KRASno raziskovanje!

Zeleni ključ

S pridobitvijo znaka trajnostnega znaka Green Key in Green Attraction se je NOTRANJSKI MUZEJ POSTOJNA na slovenskem, evropskem in globalnem trgu pozicioniral kot okolju in družbi prijazni muzej

Notranjski muzej Postojna je sprejel odločitev, da svojo obstoječo ZELENO POLITIKO nagradi, jo tudi formalno umesti v svoje poslovanje ter preveri svoje trajnostno ter okolju in družbi odgovorno delovanje in aktivnosti preko mednarodnih standardov in kriterijev in sicer na način, da smo izvedli postopek certificiranja za pridobitev trajnostnega certifikata ZELENI KLJUČ/GREEN KEY in ga tudi uspešno prejeli.

Slovenia Green attraction

Notranjski muzej Postojna je s pridobitvijo znaka Green Key (Zeleni ključ) ter podpisom ZELENE POLITIKE SLOVENSKEGA TURIZMA –,  izpolnili pogoje za pridobitev znaka Slovenia Green Attraction, s čimer se bomo kot PRVI MUZEJ V SLOVENIJI na primorskem, slovenskem, evropskem in globalnem trgu tudi formalno pozicionirali kot okolju in družbi prijazen muzej.


Video kotiček

Kontaktirajte nas ali zastavite vprašanje in pomagali vam bomo.