Predstavljeni bodo umetniški izdelki iz lesa dveh notranjskih rokodelskih ustvarjalcev, Ivana Najgerja iz Dolenje vasi pri Cerknici in Huseina Tatarevića iz Postojne. Razstavo sta pripravila kustosa Slavko Polak in Magda Peršič. 

O razstavi:

Gozdovi so pljuča našega planeta in imajo pomembno vlogo v naravnih procesih. So tudi dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Gozdovi človeku nudijo les in druge dobrine. V gozdovih pa lahko najdemo tudi mir pred mestnim vrvežem, mesto za sprostitev in umetniško ustvarjanje.

Tehnike rezbarjenja in oblikovanje lesa so zelo priljubljeni v ljudski in visoki umetnosti, zlasti v umetnostnih smereh, ki so poudarjale naravo (npr. romantika, secesija …). Zanimivi kosi lesa dreves in njihovih korenin, vpeti v skrivnostno naravo, so vir navdiha marsikateremu ljudskemu umetniku. V svoji delavnici vešča rokodelska ustvarjalca in razstavljavca Ivan Najger in Husein Tatarević s preprostimi orodji tankočutno izluščita iz lesa prvinske naravne oblike, na primer živali, ljudi, mitološka bitja in druge naravne pojave. Nastajajočim podobam prvotnih naravnih skulptur vdahneta novo življenje, ki sobiva s prvinskim duhom notranjskih gozdov. Tako iz kosov lesa, obsojenih na naravni propad, zaživijo umetniške figure, uporabne ali pa le dekorativne narave.

Biotska raznovrstnost ali biodiverziteta je pestrost vsega živega na našem planetu. Zajema vse oblike življenja, življenjskih prostorov in ekosistemov. Rastline, živali in glive, pa tudi enocelični organizmi živijo v zapletenih povezavah in ekosistemih, na katere s svojimi dejavnostmi in nenehnimi posegi pomembno vpliva človek. Notranjska je s svojimi potoki, rekami, jezeri in barji, suhimi in vlažnimi travišči, obsežnimi in pestrimi gozdovi ter visokogorji in kraškim podzemljem biodiverzitetno ena najpestrejših evropskih regij. Domačega živega sveta pa niti še dodobra nismo spoznali in popisali.Živalstvo in rastlinstvo območja notranjske regije, to je območja občin Postojna, Pivka, Cerknica, Loška dolina, Bloke in Logatec, v Notranjskem muzeju prizadevno in podrobno proučujemo že več desetletij. Odtlej se je nabralo veliko znanja in biološkega študijskega materiala. V naravi popisujemo, dokumentiramo in fotografiramo ves, še tako droben ali na videz nepomemben gradnik naše biodiverzitete. V muzeju tudi zbiramo zanimive primerke ter jih primerno preparirane skrbno hranimo v zbirkah. Kdo ve, mogoče pa bo dokaz o obstoju katere od vrst na Notranjskem ostal shranjen le še v »zaprašenih« muzejskih zbirkah.

Uvodno predavanje avtorja razstave je dostopno na povezavi .

Vabljeni!

Dobrodošel Jamar Junior! Vsak pravi jamar mora pred spustom v globine podzemlja usvojiti pravi jamarske veščine! Da izveš, ali si 'iz pravega testa', smo v Notranjskem muzeju Postojna osnovali jamarske naloge v katerih se lahko preizkusiš. Pri vsaki opravljeni nalogi dobiš štampiljko, da si veščino osvojil. Ali veš zakaj potrebuješ v jami vozle, obliže in jamarski zapisnik? Izmeri jamo, ki je pred tabo, jo nariši in ugotovi zakaj je iz ene strani zaklenjena. Nadeni si masko in se potopi v podzemno vodno jamo. Če mimo tebe slučajno zafrči miš s krili, brez skrbi. Netopirji z neslišnimi ultrazvočnimi klici zaznajo tudi en sam tvoj las. Pa ne pozabi na čelado in svetilko! Vabljen na detektivsko dogodivščino!

Promocijo razstave sofinancira Zavarovalnica Triglav d.d.

Ob slovenskem kulturnem prazniku vas vabimo, da si ogledate spletno predstavitev arheološkega najdišča Betalov spodmol.

Jama Betalov spodmol, ki leži na obrobju Pivške kotline, je ena najbolje raziskanih in najpomembnejših paleolitskih postaj v Sloveniji. Raziskave, ki so se odvijale v 30. in 50. letih 20. stoletja, so odkrile bogato dediščino starejše kamene dobe (srednjega in mlajšega paleolitika), katere nosilca sta bila neandertalec in moderni človek – kromanjonec.

Želimo vam prijeten ogled na povezavi!

Predstavitev Betalovega spodmola je dopolnjena in preoblikovana razstava Pozabljena dediščina Betalovega spodmola, ki jo je Notranjski muzej pripravil ob svoji 70. obletnici obstoja in je bila v prostorih muzeja na ogled od 1. decembra 2017 do 18. maja 2018.  

Zakladna najdba poznorimskega poljedelskega orodja

Na kraškem obrobju Pivške kotline, prav blizu tam, kjer je ponor potoka Lokva oblikoval visoko apnenčasto steno, prepredeno s spodmoli in jamami, in kjer še danes kraljuje mogočni grad, je bil odkrit zaklad.

V letošnjem letu se spominjamo stoletnice sporazuma, ki sta ga v turističnem mestu Rapallo 12. novembra 1920 podpisali Kraljevini SHS in Italija; sporazuma, ki je usodno posegel tudi v življenje ljudi na Pivki.

Vsebine, ki smo jih nameravali predstaviti ob gostovanju razstave Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja. Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji, 1941–1945 (nastala je v okviru projekta Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva, povezal pa je raziskovalce s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Znanstveno raziskovalnega centra SAZU in Zgodovinskega društva Rapalska meja), si lahko ogledate na muzejski spletni strani.

Vabljeni k ogledu na spletni povezavi!

Z novim delom stalne razstave KRAS, Muzej krasa smo posegli v temelje tistih dveh institucij z več kot sedemdesetletno tradicijo – to sta Inštitut za raziskovanje krasa, ki deluje v okviru Znanstveno raziskovalnega centra SAZU in Notranjski muzej Postojna – ki vsaka na svoj način oziroma na področjih, ki jih pokrivata, raziskujeta in predstavlja, a tudi zbirata in hranita bogato dediščino tega tako posebnega koščka Slovenije.

V novem delu stalne razstave predstavljamo starejše gradivo iz nekdanjih zbirk italijanskega speleološkega inštituta – danes ga hranita obe omenjeni instituciji, ki ga smiselno dopolni nova Idealizirana maketa klasičnega krasa; strokovno zasnovo zanjo je pripravil dr. Andrej Mihevc, in film Načrti podzemlja, scenarista in režiserja žal že pokojnega Jadrana Sterleta.

Alojz Kraigher, pisatelj, dramatik, zdravnik in zobozdravnik, se je v Postojni rodil leta 1877. Po gimnaziji, ki jo je obiskoval v Novem mestu in Ljubljani, se je vpisal na medicino na Dunaju (promoviral je l. 1903 in nato služboval v več slovenskih mestih), kasneje pa je v Münchnu študiral še stomatologijo. Prizadeval si je za ustanovitev samostojne Medicinske fakultete v Ljubljani (l. 1919). Službo zobozdravnika je najprej opravljal v Gorici (do l. 1929), od tam pa se je pred fašizmom umaknil v Ljubljano. Zaradi svojega aktivnega družbeno-političnega dela je bil večkrat zaprt in po kapitulaciji Italije interniran v taborišče Dachau. Leta 1945 ga je Medicinska fakulteta v Ljubljani zaradi zaslug pri njenem ustanavljanju imenovala za svojega častnega doktorja, istega leta je postal tudi bibliotekar Centralne medicinske knjižnice. Med letoma 1946 in 1947 je bil urednik Zdravstvenega vestnika.

V spomin na rojaka je Notranjski muzej Postojna leta 2001 v Kulturnem domu Postojna uredil Kraigherjevo spominsko sobo. Na ogled je pohištvo pisateljeve delovne sobe, bogata knjižnica in kopica zanimivih drobnih predmetov iz pisateljeve delovne sobe v Ljubljani, ki sta jih muzeju podarili njegovi soproga in hčerka.

Ogled Kraigherjeve spominske sobe je mogoč po vnaprejšnjem dogovoru (tel.: 05 721 10 86 in 05 721 10 85).

Jezerski čoln z vsemi sestavinami ljudskega ladjedelstva so zgradili za posamezne jezerske dejavnosti in je vsaj od Valvazorjevih časov ostal skoraj nespremenjen. Raznovrstnost čolnov priča o znanju, spretnosti in domiselnosti, pridobljenih s stoletnimi izkušnjami preprostega jezerca. Jezerski čoln z različicami (racjak) je bil vsestransko uporaben, saj je bil primeren za  vožnjo oziroma drsenje po nizki vodi med rastlinjem (trstičjem). Prebivalci Otoka, Dolenjega Jezera in Laz brez čolna sploh ne bi mogli preživeti; pred drugo svetovno vojno je bilo tu več kot 70 čolnov za prevoz ljudi, lesa, živine, žita, sena idr. Drevak je bil pomemben tudi  v družbenem in duhovnem življenju jezercev, saj je marsikoga peljal k krstu, poroki ali zadnjemu počitku. Nepogrešljiv je bil tudi ob šegah v prazničnem letu.

Jezerski čoln – drevak je izdelal Anton Lovko, Dolenje Jezero, 1993.

Od 1. decembra 2017 na ogled na dvorišču Notranjskega muzeja Postojna.

Dopolnite sprehode med kraškimi pojavi in drugimi zanimivostmi kraškega sveta z ogledom stalne razstave Muzej krasa v Notranjskem muzeju Postojna. Razstava vas strokovno in nazorno popelje od nastanka kraške pokrajine do sodobnega življenja na krasu. Raztapljanje apnenca, neandertalska družina iz Betalovega spodmola, neprecenljiv zaklad iz Predjamskega gradu in drobnovratnik pod drobnogledom so le nekatere dragocenosti, ki se vam bodo za vedno vtisnile v spomin.

Od odprtja razstava vabi na ogled vse radovedne in vedoželjne obiskovalce: od najmlajših do tistih največjih Muzej krasa je zamišljen kot dinamično srečevališče, v katerem se odvijajo: razstave in izobraževalni dogodki, pri čemer lahko svojo radovednost tešijo tako šolarji in skupine kakor tudi turisti ter družine. 

Več o razstavi: www.muzejkrasa.si

Notranjski muzej Postojna je s pridobitvijo znaka Green Key (Zeleni ključ) ter podpisom ZELENE POLITIKE SLOVENSKEGA TURIZMA –,  izpolnili pogoje za pridobitev znaka Slovenia Green Attraction, s čimer se bomo kot PRVI MUZEJ V SLOVENIJI na primorskem, slovenskem, evropskem in globalnem trgu tudi formalno pozicionirali kot okolju in družbi prijazen muzej.