Fenomen in tradicija Cerkniškega karnevala
»Ta
veseli dan kulture«
3. december 2019 - 24. avgust 2020
Cerkniški karneval, kot ga poznamo danes, se je razvil iz bogate
pustne dediščine na Cerkniškem. Pravi začetki novodobnega cerkniškega karnevala
segajo v leto 1970, ko je bil ustanovljen Pustni odbor. Leta 1975 se je
preimenoval v Pustno društvo, ki je
pripravilo nedeljsko pustno karnevalsko prireditev. Avtor večine t. i.
etnografskih karnevalskih likov je bil akademski slikar Milan Rot iz Cerknice,
ki je z vključitvijo tradicionalnih prvin v pustne like po letu 1978 postavil
cerkniški karneval na posebno mesto. Cerkniški
karneval je zato poseben in enkraten v slovenskem prostoru, saj vključuje
arhaično dediščino in tradicijo pustovanja na Cerkniškem v novodobni cerkniški
karneval z aktualnimi družbenimi vsebinami – je fenomen in tradicija obenem.
Avtorica: Magda Peršič
Foto: V. Leban, M. Peršič, S. Polak
Kdor seje, ta žanje: šolski vrtovi na Notranjskem
6. september
– 31. december 2019
Gostovanje
razstave v OŠ Košana
Foto: M. Peršič
Spodmol pod Macesnovo gorico; dva dotika zgodovine
29. marec – 30. april 2019
Gostovanje razstave v Pokrajinskem muzeju Kočevje v Kočevju
Razstava »Spodmol pod Macesnovo gorico; dva dotika
zgodovine«, ki je bila prvič predstavljena javnosti novembra 2018 v Notranjskem
muzeju Postojna, je med 29. marcem in 30. aprilom 2019 gostovala v Pokrajinskem
muzeju Kočevje v Kočevju. Na otvoritvi je imel dr. Andrej Mihevc predavanje –
Prikrita grobišča v kraških jamah v Sloveniji.
Foto: A. Bavdek, P. Križman
Dostopno in plemenito: razstava ob 200-letnici ustanovitve prve javne Glasbene šole v Ljubljani
10. januar –
1. februar 2019
Gostujoča
razstava Slovenskega šolskega muzeja, Glasbene šole Postojna in Zveze
slovenskih glasbenih šol
Foto: V. Leban, M. Peršič
Miroslav Vilhar (1818-1871) "mož preobilnih zaslug"
Spodmol pod Macesnovo gorico; dva dotika zgodovine
7. november – 29. november 2018
Na obširnem območju jugovzhodne Slovenije se razprostira
zakraselo planotasto pogorje Kočevskega roga. V osrčju Roga leži jama – Spodmol
pod Macesnovo gorico, le ena izmed mnogih, ki jih skrivajo temni prostrani
gozdovi.
Razstava »Spodmol pod Macesnovo gorico; dva dotika
zgodovine«, nam je predstavila jamo kot kraški objekt, ki ga je ustvarila
narava in hkrati jamo, ki se jo je dvakrat dotaknila človeška zgodovina. Prvič
v bronasti dobi, ko so si v njej skupine ljudi poiskale varno bivališče. Drugič
pa se jo je dotaknila leta 1945, ko je bila v neposredni bližini izpeljana likvidacija
več tisoč ljudi. Razstava Notranjskega muzeja Postojna je delo arheologinje in
muzejske svetnice Alme Bavdek ter krasoslovca, raziskovalca in znanstvenega
svetnika dr. Andreja Mihevca. Razstavne panoje in knjižico je oblikovala mag.
Špela Drašlar.
Kdor seje, ta žanje: šolski vrtovi na Notranjskem
27.
september – 7. november 2018
V
terensko in arhivsko raziskavo je bilo vključenih 101 šol na Notranjskem, ki z bogato tradicijo šolskih vrtov niso zaostajale
za Slovenijo in ostalimi deželami v Evropi. Razstavo smo predstavili skozi 4 zgodovinsko politična obdobja: »Blagor
narodu, ki na šolskem vrtu svoj uk in up goji« (do 1. sv. vojne), »Med dvema
ognjema« (medvojno obdobje), »V svobodi nam rožiče lepše cveto« (SFRJ
Jugoslavija) in »Na našem vrtu je lepo« (Republika Slovenija). Dejavnosti in
status šolskih vrtov se je skozi več kot 150 letni obstoj spreminjal – od
izobraževanja in vzgoje učencev in lokalnega prebivalstva o kmetijstvu in
odnosu do zemlje, narave in naroda sploh, do vsebin, povezanih s prehrano,
trajnostnim razvojem in zdravim načinom življenja. Vsebina razstave je
aktualna, saj se po letu 2000 v slovenskih šolah in vrtcih ponovno pojavlja
zanimanje za šolske vrtove. Spoznavanje otrok z domačim okoljem – naravo in
tudi s pridelavo in uživanjem lokalne kakovostne hrane, ki spet postaja
pomembna in dragocena dobrina, je tudi alternativa preživljanju večine prostega
časa v virtualnih svetovih. Spodbudno je, da danes kar 2/3 osnovnih šol in
njihovih podružnic na Notranjskem izvaja dejavnosti na šolskem vrtu.
Avtorici:
Magda Peršič in Ana Beno Vrtovec
Foto: M. Peršič
Učilnica v naravi: šolski vrtovi včeraj, danes, jutri
27. september 2018 – 7.
januar 2019
Gostujoča razstava
Slovenskega šolskega muzeja
Vrt je že od nekdaj
pomemben življenjski prostor človeka, ki ga povezuje z naravo. Slovenske šole imajo bogato tradicijo
šolskih vrtov. Osnove so bile postavljene leta 1869 z uvedbo obvezne osnovne
šole na Slovenskem, ko je bilo v tretjem osnovnošolskem zakonu šolam, predvsem
podeželskim, priporočeno, da naredijo šolski vrt, ki jim bo služil kot učilnica
v naravi. Vsebina razstave je aktualna, ponovno se pojavlja zanimanje za
ustanavljanje šolskih vrtov (primer dobre prakse je projekt Inštituta za
trajnostni razvoj »Šolski ekovrtovi«, pa projekt "Učni sadovnjak, EkoŠole,Erasmus KA2, UNESCO šole, .... Urbane brazde ... ; na primer projekt
Šolski ekovrti je zaživel leta 2011 na več kot 150 OŠ, vrtcih, srednjih šolah
ter dijaških domovih širom po Sloveniji. Velik pomen projektov je v
izobraževanju za trajnostni razvoj in vključevanje v pouk in vzgojo otrok. Pomembno
je tudi prizadevanje, da bi šolski vrtovi spet postali sestavni del šolskega
učnega programa.
Avtorica: Mateja Ribarič
Foto: S. Polak
V objemu strupenih hlapov in Vojna - »ta grozna stonoga pošast, ki razteza svoje ude na vse strani in brizga vse naokoli strup in pogin« – na Pivki
Cvetana Planinskega polja
Jezerski čoln drevak
70 letnica Notranjskega muzeja Postojna
Foto: Tina Poljšak
Pozabljena dediščina Betalovega spodmola
»Ta
veseli dan kulture«
1. december 2017 – 18. maj 2018
Z odprtjem razstave »Muzej je vaš«, ki je počastila 70.
letnico Notranjskega muzeja je bila odprta tudi razstava »Pozabljena dediščina
Betalovega spodmola«. Betalov spodmol, jama, ki leži na obrobju Pivške kotline,
je bil odkrit leta 1932. Zasluge za odkritje in kasneje za arheološka izkopavanja
ima Franco Anelli, raziskovalec z italijanskega speleološkega inštituta, ki je
pred drugo svetovno vojno deloval v Postojni. Z razstavo so bile predstavljene
Anellijeve raziskave in rezultati le teh. Večji del razstave pa je pripovedoval
zgodbo o usodi izkopanega materiala – predmetov, ki so prepotovali dolgo pot
pred vrnitvijo v Postojno. Preteklo pa je tudi veliko časa, preden so bili
predstavljeni širši javnosti. Betalov spodmol je eno od treh najpomembnejših
paleolitskih jamskih najdišč v Sloveniji.
Avtorica razstave je Alma Bavdek. Podobo razstavi in
zgibanki je dal oblikovalec Vasja Cenčič.
Foto: Foto atelje Postojna, P. Križman
Veno Pilon – fotograf Krasa
»Slovenski
kulturni praznik«
7. februar – 7. marec 2017
Gostovanje razstave v galeriji Črni kot v Kosovelovem domu
Sežana
V sodelovanju z Višjo strokovno šolo Sežana smo predstavili izbor
fotografij Kraševcev in kraške pokrajine z začetka Pilonove fotografske poti,
posnete med leti 1922 – 1925, ki jih je etnolog Milko Matičetov, rojen v
Koprivi, leta 1946 tematsko uredil in se danes hranijo v Slovenskem
etnografskem muzeju kot Pilonova zbirka fotografij v posebnem albumu Primorsko; pokrajina, ljudje, arhitektura …,.
V avtobiografiji Na robu beremo: »vživel sem se v pokrajino in ljudi, ki sem
jih poznal in imel rad in v katerih sem našel neizčrpno snov za opazovanje.«
(Pilon, 1965)
Foto: A. Zdjarski, E. Šelhaus
Pogled na Sovič; iz arheološkega depoja Notranjskega muzeja
»Ta
veseli dan kulture«
2. december 2016 – 1. marec 2017
Sovič je hrib nad Postojno z dominantno lego na robu
kotline. Že od 19. stoletja je znano, da je v zgodovini odigral pomembno vlogo.
S predmeti, ki jih hrani muzej, nam je razstava predstavila Sovič. Na njem je
bila v daljni preteklosti prazgodovinska naselbina, morda tudi rimska utrdba. Sledi
iz teh obdobij je poškodoval grad in njegovi pomožni objekti. V sodobnem času
pa so v plasti iz preteklosti posegli vodni zbiralniki, vojaški jarki in bunker
zgrajen sredi grajskega palacija. Vsak od njih je spomenik svojega časa.
Razstava je nastala v sodelovanju Notranjskega muzeja
Postojna, Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Nova gorica in podjetja Avgusta
d. o. o. iz Idrije. Pripravili so jo: Alma Bavdek, Patricija Bratina, mag.
Draško Josipovič in Janez Rupnik. Oblikovanje razstavnih panojev in knjižice v
slovenskem in angleškem jeziku je bilo v rokah mag. Špele Drašlar.
Foto: P. Križman, V. Leban
Kraševci – sinovi burje
2.
oktober 2016 – 26. januar 2017
Gostovanje razstave v
Dutovljah
Gostovanje razstave:
»Kraševci – sinovi burje«, avtorjev
Magde Peršič in Blaža Vehovarja na Bunčetovi domačiji v Dutovljah, v okviru
Festivala kraška gmajna in Dni evropske kulturne dediščine (24. 9. – 2. 10. 2016)
s sodelovanjem TIC Sežana (Zavod za
šport, turizem in prosti čas Sežana), Turističnim društvom Kras in Krajevno
skupnostjo Dutovlje, Klubom kraških
ovčarjev Slovenije in Komisijo otrok in pes pri Kinološki zvezi Slovenije.
Kraševci – sinovi burje
30. maj – 4. julij 2016
Gostovanje razstave v
Litiji
Gostovanje razstave »Kraševci – sinovi burje«, avtorjev Magde Peršič in
Blaža Vehovarja, Zavod za kulturo,
mladino in šport Litija, OE Mestni muzej Litija, v sodelovanju z Mestnim
muzejem Litija ter z zunanjimi sodelavci (Klub kraških ovčarjev Slovenije in
Komisija otrok in pes pri Kinološki zvezi Slovenije.
Foto: M. Peršič
Veno Pilon – fotograf Krasa
»Mednarodni
muzejski dan«
18. maj – 7. november 2016
V nizu občasnih razstav, vezanih na stalno razstavo
o krasu (Kras/ Muzej krasa) smo predstavili
zgodnje dokumentarne fotografije slikarja,
grafika in fotografa Vena Pilona, posnete od 1922 do 1925. leta. Vizualni
posnetki beležijo čas kljubujoče in spreminjajoče se primorske kulturne krajine
Primorske pod nasilno fašistično oblastjo in ohranjajo podobo identitete
tedanjega kamnitega Krasa in trdoživih Kraševcev. Veno Pilon se je namreč zavedal, da bo ta
kulturna krajina izginila, zato je v svojo »črno kišto« želel ujeti: »mnoge
geografske, etnografske in kulturne znamenitosti, neke vrste inventar Primorske
pod italijansko okupacijo.«
S tem zavedanjem je avtor svoje fotografije iz tega obdobja (173),
opremljene z njegovimi komentarji že leta 1928 podaril tedanjemu Etnografskemu
muzeju v Ljubljani.
Foto: M. Peršič, Foto atelje Postojna
Pišem ti na različne naslove…
»Mednarodni
muzejski dan«
18. maj - 7. november 2016
Gostovanje razstave Goriškega
muzeja
Predstavitev
je osredotočena na čas prve svetovne vojne (1915–16), ko je bil Veno Pilon
vojak na fronti in v ruskem ujetništvu. Predstavljena so bila pisma, ki
jih je pisal s fronte prijatelju Stanu Kosovelu. Pisma so odraz slikarjevega
doživljanja fronte, so njegova osebna in obenem zgodovinska resnica.
Z razstavama »Veno
Pilon – fotograf Krasa« in »Pišem ti na različne naslove …«, smo obenem
obeležili stodvajsetletnico Pilonovega rojstva in stoletnico prve svetovne
vojne.
Avtor: Borut
Koloini.
Foto: V. Leban
Vrč iz Žegnane jame
»Ta
veseli dan kulture«
3. december 2015 – 7. februar 2016
Razstava nas je popeljala v Žegnano jamo, ki leži na
pobočju Varde v bližini vasi Orehek – jamo z majhnim vhodom in v notranjosti s
spletom rovov v več nivojih. Arheološke raziskave so se v jami odvijale
večkrat. Prvič leta 1884, ko je tržaški raziskovalec Karl Moser izkopal dele
keramičnih posod, največ srednjeveških. Leta 1956 je v jami izkopaval slovenski
speleoarheolog Franc Leben. Tudi on je našel le srednjeveške razbite posode. Ob
obisku jame, članov Jamarskega društva Karlovica, pa je bil povsem slučajno
odkrit keramičen vrč, ki je osrednji in edini predmet na razstavi. Je preprostih
oblik. Podobno oblikovano kuhinjsko posodje se je uporabljalo več stoletij, najverjetneje
za vodo in je sodilo prav v vsako hišo.
Razstavo je pripravila arheologinja Alma Bavdek, razstavne
panoje in zgibanko v slovenskem in angleškem jeziku pa je oblikovala mag. Špela
Drašlar.
Pred otvoritvijo razstave, na Ta veseli dan kulture, je
dr. Matija Turk z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU predaval o paleolitskih
najdiščih na JZ robu Pivške kotline.
Foto: S. Polak
Kraševci – sinovi burje
1. oktober – 1.
december 2015
Občasna
razstava, ki se tematsko navezujejo na stalno razstavo »Kras/ Muzej krasa« in
jo s krasom povezuje selitvena paša (transhumanca), ki je bila
v preteklih stoletjih zelo pomembna gospodarska dejavnost na Krasu, Pivki,
Brkinih in Čičariji. Predstavlja
kraševca (kraškega ovčarja), ki
je edini slovenski avtohtoni pastirski pes, uvrščen na mednarodni seznam avtohtonih pasem pastirskih
psov že 81 let. Kraševec je naša naravna in kulturna
dediščina, ki je skozi vsaj dva tisoč letno zgodovino in več kot stoletno kinološko tradicijo
doživljal vzpone in padce, vendar se danes zanimanje za tega varuha čred spet
vrača.
Zato
si zasluži vso pozornost, kot je rekel, Ivan Lovrenčič že leta 1925, ali: »Naš
kraški ovčar zasluži, da se zanj
zavzamemo, ne le zato, ker je dober pes, ampak tudi zato, ker je res naš pes!«.
Avtorja: Magda Peršič
in Blaž Vehovar.
Foto: S. Polak
Radovedne smo, kdo potrjen bo
1. junij - 8. junij 2015
Gostovanje razstave, Turistično
društvo Pudgura, prireditev Gozdar – kmet nekoč in danes, Pod toplarjem, Belsko
Obrazi Afrike; Slovenia Bois, Pozdrav iz Afrike
»Mednarodni
muzejski dan«
18.
maj – 14. oktober 2013
Razstavi odkrivata delček osebnega doživljanja obiskovalcev
znanih in manj znanih dežel Afrike. Nova spoznanja ne stremijo k objektivni
resnici, še manj pa narekujejo način življenja, vpet v globalno okolje. So
zgolj osebne zgodbe, ki sčasoma postanejo spomin(k)i – pozdrav od tam nekje,
nekoč…
Foto: M. Peršič, M. Ribarič
Slovensko lesno mešano podjetje Slovenia Bois S.A.R.L, ustanovljeno leta
1971, s sedežem v glavnem mestu Bangui je v 70. In 80. letih prejšnjega
stoletja delovalo v ribiški vasi Bayangi na tromeji Kongo-Kamerun-CAR in je
bilo s 500 in več zaposlenimi domačini največje podjetje v Centralnoafriški
republiki. Podjetje je zakupilo okrog 400 000 ha gozdov za pridobivanje
eksotičnega lesa. V letih delovanja je bilo v njem zaposlenih okrog 30
strokovnih delavcev Slovenijalesa in Javora Pivka, ki so upravljali sečišče,
žago, furnirnico in ostalo infrastrukturo. Furnir, žagani les in hlodovino so
izvažali v Slovenijo in druge jugoslovanske republike ter v ostale evropske
države. Leta 1987 je podjetje Slovenia Bois prenehalo delovati. Na območju, ki
ga je zakupilo, je bil leta 1990 ustanovljen Narodni park Dzanga Sangha.
Foto: S. Glažar, I. Hribar, D. Ogrin, M. Peršič
Razstava Pozdrav iz Afrike na eni strani predstavlja akulturacijo Rdečih
ljudi – N'coakhoe oziroma Basarwa, bolj znani kot Sani, Grmičarji oz. Bušmani v
sodobno družbo, v okviru projekta Kuru Development Trust v bocvanski puščavi
Kalahari. Od leta 1986 deluje v naselju D'Kar v okrožju Ghanzi v Bocvani z
državno in mednarodno podporo vladnih in nevladnih organizacij. Način življenja
Sanijev, se v tisočletjih do kokakole v pločevinki ni bistveno spreminjal. Ob
koncu drugega tisočletja so bili Rdeči ljudje razdvojeni med dvema svetovoma:
tistim, ki ga ni več, in tistim, ki ga ne poznajo. Stiska, v kateri so se
znašli, je deloma pripomogla, da so se začele različne etnične skupine čezmejno
spoznavati in povezovati (WIMSA, FPK). Zaradi ustanavljanja narodnih parkov
oziroma načrtovanega izkopa diamantov jih je bocvanska vlada v letih 1997 –
2002 izselila v tabore. Z razsodbo sodišča o njihovi nezakoniti prisilni
preselitvi s strani vlade so se leta 2006 smeli vrniti v narodni park, svoje
naravno življenjsko okolje.
Foto: M. Peršič, M. Šuštaršič
Porečje reke Omo je zaradi bogatih geoloških in arheoloških
najdb uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine in velja za najbolj
nedotaknjeno kulturno krajino. V težko dostopnih
predelih so še do nedavnega živele skoraj
enako kot njihovi predniki pred stoletji, edinstvene etnične skupine na svetu (Ari,
Bani, Dorze, Hamar, Karo, Konso, Mursi, Nyangatom,…).
Na območju Omo delujejo danes humanitarne
organizacije z namenom, da bi domačinom omogočili boljše življenje; nasprotno
pa dokončno spreminjajo njihovo kulturo in bivalno okolje. Mednarodne pobude, ki
so pri Sanijih preprečile vladne načrte, žal pri etiopska vladi niso uspele, saj si prizadeva zaradi
globalnih interesov (gradnja največjo hidroelektrarno v Afriki Gilgel Gibe III
na ozemlju prebivalcev Karo), ki so dramatično zarezali v divjo naravo in
korenito spremenili življenje, »civilizirati« pol milijona prebivalcev in jih
vključiti v državo, čeprav je ta predel vseskozi ignorirala.
Na razstavah so bili predstavljeni predmeti
izključno iz osebnih zbirk.
Avtorica: Magda Peršič.
Foto: M. Peršič, S. Polak
Šola – ključ za razvoj: Šolarji Angole, Malavija in Gane
»Mednarodni
muzejski dan«
18.
maj – 14. oktober 2013
Gostujoča
razstava Slovenskega šolskega muzeja
Temeljila
je na osebnih izkušnjah avtorjev - prostovoljcev v treh različnih afriških
državah; Angoli, Malaviju in Gani. Zaradi posebnosti posameznih okolij, avtorji
niso govorili o afriškem šolstvu nasploh, temveč so predstavili šolske razmere
ločeno po državah in hkrati ločeno po šolah in okoljih, saj se le-te tudi
znotraj posamezne države lahko bistveno razlikujejo. Na razstavi smo skozi
štiri tematske sklope – šolski prostor, šolski pripomočki, šolske uniforme in
prosti čas, spoznavali preživljanje dneva angolskih, malavijskih in ganskih
otrok.
Avtorji: Tomaž
Gorenc, Polona Logar (Koželj) in Tina Palaić.
Foto: M. Peršič
Predjamski zaklad
19. april – 10. maj 2013
Ponovitev
razstave
Foto: P. Križman
Radovedne smo, kdo potrjen bo
»Ob dnevu žena«
8. marec - 18. maj 2013
Nabor: štelenga, vistirunga, vizita je slavnostni
ritual ob uradnem preverjanju oziroma potrjevanju sposobnosti vojaških
obveznikov za služenje vojaščine. Avstrijski naborni sistem vojaške obveznosti,
uveden v 18. stoletju (1705. leta) so nasledile države SHS, FLRJ in RS do leta
2003, ko je bila uvedena poklicna vojska. Dolgoletna tradicija organiziranih
naborov se je v Sloveniji z občasnimi prekinitvami v medvojnem in povojnem
obdobju najdlje ohranila na Pivškem,
Bistriškem in Sežanskem. Raznobarvni trakovi, ki so posnemali barve državnih
simbolov in sveži šopki cvetja so bili svojstven sporočilni znak nabornikov. Na
Pivškem so obudili vistirungo po letu 1960 in leta 1974 uvedli tekmovanje
nabornih voz, ki je bilo zadnjič organizirano maja 2002. Spomin na nabor in navado krašenja
naborniških voz s papirnatim cvetjem se je v sedanji čas ohranil s prikazom
vizite na prireditvi Furmanski praznik v Postojni, po letu 2016 ponovno
organizirata prikaz naborniških voz Občina Postojna in Park vojaške zgodovine
Pivka.
Avtorica: Magda Peršič
Foto: M. Peršič
Predjamski zaklad
»Poletna muzejska noč«
16. junij – 7. julij 2012
Na Poletno muzejsko noč je bil prvič v muzejskih
prostorih na ogled postavljen predjamski zaklad. Razstava »Predjamski zaklad«
je bila razdeljena na dva dela. V prvem smo se dobro informirali o Predjamskem
gradu, njegovi zgodovini in obnovi gradu ter o arheoloških raziskavah, ki so
botrovale senzacionalnemu odkritju grajskega zaklada. S sliko in besedo v
slovenskem in angleškem jeziku smo bili seznanjeni z desetimi srebrnimi in
pozlačenimi predmeti. To so: sedem pivskih posod, dva svečnika in solnica, ki jih
oblika in bogato okrasje postavlja v čas zadnje četrtine 16. in v začetek 17.
stoletja. V drugem prostoru pa nas pričaka, v vsem svojem sijaju, predjamski
zaklad; dragocen, lep in skrivnosten.
Razstava je nastala pod vodstvom arheologinje Alme Bavdek
in v sodelovanju ekspertov; Marjetice Simoniti, Alenke Čuk in Valentina Scheina.
Razstavo in dvojezično zgibanko sta oblikovala Borko Tepina in Ana Tepina.
Foto: S. Polak
Spomin je doma v muzeju
20. maj 2011 – 10. september 2014
Razstava je predstavila zgodovino in naloge muzeja (zbiranje in
pridobivanje, hranjenje, dokumentiranje, raziskovanje in konserviranje ter restavriranje
predmetov) v različnih razvojnih obdobjih njegovega 60 letnega delovanja. Želja
avtorjev je bila, da se domačinom in širši javnosti po dobrih dveh desetletjih v
novo pridobljenih razstavnih prostorih spet predstavi kulturna in naravna
dediščina Notranjske, ki jo s tega območja hrani Notranjski muzej v skladu s
temeljnim poslanstvom muzejev. Na ta način smo avtorji želeli tudi opozoriti na
takratno novo in posebno stanje muzeja ter ozavestiti javnosti, da so muzeji
tisti, ki hranijo dediščino za prihodnost – od tod tudi naslov razstave.
Avtorji: Alma Bavdek, Alenka Čuk, Magda Peršič, Slavko Polak.
Foto: P. Križman
Galerija