Netopirjem, edinim letečim sesalcem na Zemlji, namenjano pozornost tudi v
okviru projekta KRAS.RE.VITA, ki trenutno poteka na Cerkniškem jezeru in
Planinskem polju.
V preteklih mesecih so bili netopirji deležni precej negativne konotacije
po vsem svetu, saj se jih neupravičeno krivi za pojav pandemije bolezni COVID 19.
Zaradi tega smo se v projektni ekipi odločili podati par osnovnih dejstev, ki
podrobneje pojasnjujejo to področje.
Koronavirusi zagotovo obstajajo že tisoče let, vendar običajno niso
nevarni za ljudi. Znani so že vrsto let pri mnogih vrstah tako domačih kot
divjih živali, prisotni so tudi pri netopirjih.
Netopirji niso gostitelji virusa SARS-CoV-2, ki povzroča pandemijo, so pa
pri nekaterih potrdili sorodne viruse. Preskoki bolezni iz ene živalske vrste
na drugo so na splošno zelo redek pojav, pri netopirskih koronavirusih pa je po
sedanjem znanju potreben še vmesni gostitelj. Zato verjetnost direktnega
preskoka teh virusov na ljudi skoraj ne obstaja. Še več, neposrednega prenosa SARSu podobnih netopirskih koronavirusov z
netopirjev na ljudi do sedaj kljub obsežnemu raziskovanju namreč niso potrdili
še nikjer na svetu. Zato vam ni potrebno skrbeti, če ste bili v prostoru z netopirji
(npr. jame) ali če ti bivajo v vaši neposredni bližini (zunanji opaž hiše ali
bloka). Ker netopirji niso gostitelji virusa SARS-CoV-2 tega ni tudi v njihovih
iztrebkih – gvanu. Na srečo tudi ostali koronavirusi izven živali preživijo le od
nekaj ur do nekaj dni. Zato malo starejše gvano tudi na splošno ni
problematično z vidika okužbe s preostalimi koronavirusi. Je pa vsekakor smotrno
upoštevati priporočila glede higiene pri stiku z živalmi, tako domačimi kot
divjimi.
SARS-CoV-2 je virus, ki ga prenašajo
ljudje in ne netopirji. Raziskovalci na podlagi študij in raziskav domnevajo,
da je prišlo pri vseh primerih bolezni v preteklosti (SARS, MERS, ebola…) do preskoka
na ljudi preko vmesnega gostitelja, ki pa ga do sedaj pri virusu SARS-CoV-2 še niso
našli. Virusu, ki povzroča pandemijo COVID 19 je najbolj soroden netopirski
koronavirus, ki so ga našli pri vzhodno azijski vrsti netopirja, vendar tudi
tam niso našli neposrednega prenosa z netopirjev na ljudi.
Netopirji, ki živijo v Sloveniji, se stikov z ljudmi in ostalimi živalmi
izogibajo, ker zanje predstavljamo nevarnost in nismo povezani z njihovim
načinom prehranjevanja. Netopirji imajo tudi izjemno dobra čutila, zato so
bližnja srečanja netopirjev in ljudi zgolj slučajna. V Sloveniji tudi ne
prihajamo v tako tesne stike z netopirji kot v nekaterih drugih kulturah, na
primer v Južni Aziji.
V Sloveniji živi 30 vrst netopirjev, v Evropi pa več kot 40. Vse vrste v
Sloveniji so zavarovane, med njimi je 10 vrst, ki so tudi del evropskega omrežja
območij Natura 2000. Tem vrstam se posveča posebna pozornost za ohranjanje
njihovih habitatov, kar počnemo tudi v okviru projekta KRAS.RE.VITA, v katerem posebno pozornost namenjamo vrsti navadni netopir (Myotis myotis).
Netopirji so pomemben člen zdravih
ekosistemov in posledično smo ljudje deležni blagodejnih učinkov njihovega
obstoja. Pri nas npr. se netopirji prehranjujejo z žuželkami in
drugimi členonožci ter so lahko učinkovita pomoč pri zatiranju škodljivcev. Spremembe
v populacijah žuželk se tako posledično odražajo tudi na populacijah
netopirjev. Vrtičkarji in kmetje pa znajo povedati tudi, da so netopirski
iztrebki – gvano – zelo dobro gnojilo z visoko vsebnostjo dušika in fosforja. Netopirji so pokazatelj stanja okolja, v
katerem živimo. Prisotnost pestre združbe različnih vrst netopirjev tako
pomeni dobro stanje življenjskih okolij tudi za nas, ljudi.
Že tako družbeno nepriljubljenim netopirjem, je neupravičeno pripisana
krivda za pojav pandemije bolezni COVID 19, le še dodatek k številnim že
obstoječim grožnjam za njihov obstanek. Pandemija je vsekakor srhljiv opomin
človeštvu, da mora za svojo dobrobit z naravo živeti in zanjo skrbeti ter nad
njo ne le dominirati.
Naj so vam netopirji ljubi ali ne, so strah, jeza ali celo sovraštvo do
teh nočno aktivnih letalcev povsem odveč. Netopirji so živali, ki jih povprečen
Slovenec le redko vidi, kaj šele sreča. Če pa že kakšnega kje zagledate, mogoče
celo kakšnega potrebnega vaše pomoči, članku prilagamo povezavo in številko t.
i. NETOPIROFON-a, ki ga je
vzpostavilo Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev: 068/650-090 (http://www.sdpvn-drustvo.si/kdo_smo.html).
Zbrala in priredila Nina Doles, koordinatorka projekta KRAS.RE.VITA
po literaturi projekta LIFE
integrirani projekt za okrepljeno upravljanje NATURE 2000 v Sloveniji
(IPE/SI/000011) z naslovom: Virus SARS-CoV-2 je virus, ki ga prenašajo
ljudje. Neposredni prenos netopirskih koronavirusov na ljudi ni bil zaznan
nikjer na svetu (http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/LIFE_Narava/informacije_o_netopirjih_in_koronavirusih.pdf) z dne 31. 3. 2020 ter članku Tuttle, Merlin D.: A
viral witch hunt v reviji Issuses in Science and Technology z dne 27. 3.
2020 (https://issues.org/a-viral-witch-hunt-bats/)