PROJEKT DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI – DEDIŠČINA IN SODOBNOST, BO ZAKLJUČEN LETOŠNJO POMLAD - Notranjski muzej
Show menu

PROJEKT DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI – DEDIŠČINA IN SODOBNOST, BO ZAKLJUČEN LETOŠNJO POMLAD

Postojna, 19. 4. 2021

Projekt domače in umetnostne obrti - dediščina in sodobnost, iz ukrepa LAS sodelovanje, spodbuja razvoj inovativnih produktov osnovanih na dediščini ter jih povezuje s turizmom, podjetništvom in trajnostnim razvojem. Znotraj projekta obujamo tradicionalne obrti v Postojni, Žireh, na Vipavskem, Idrijskem in Cerkljanskem.

Brivsko-frizerski salon Ozbič v Postojni

V Postojni revitaliziramo brivsko-frizerski salon s stoletno tradicijo, ki predstavlja dragoceno snovno in nesnovno dediščino našega prostora ter bo predstavljena v etnološki študiji. V salonu bo v prihodnje še naprej deloval brivec, obiskovalcem pa bo na ogled razstava o delovanju salona v preteklosti. Za njegovo uspešno delovanje so v izdelavi poslovni in marketinški načrt, celostna grafična podoba, promocijske aktivnosti ter na dediščini osnovane storitve salona. Pred kratkim je bil objavljen tudi javni razpis za najem salona, ki bo tako dobil novega brivca. Ker pa je projekt usmerjen širše v promocijo domačih in umetnostnih obrti, je Notranjski muzej pripravil in izvedel didaktični program obrti namenjen ranljivim skupinam.

Žiri, čevljarsko mesto

V Žireh so raziskali bogato čevljarsko obrt, jo nadgradil ter jo vtkali v različne turistične produkte kraja: uredili so sprejemno-razstavni prostor v tovarni Alpina in prostor za demonstracijo ročne izdelave čevljev v delavnici AK Alojz Karner. Oblikovali so raznolike turistične pakete in obudili čevljarsko malico, posneli kratke filme ter pripravili potujočo razstavo »Žiri, čevljarsko mesto«. Dodatno so opravili raziskavo dediščine in strokovnega čevljarskega znanja ter poskrbeli za ohranjanje prenosa znanj med industrijskim ter tradicionalnim načinom izdelave obutve.

Čipkarstvo in z rudarstvom povezane obrti na Idrijskem in Cerkljanskem

V Idriji je bila v ospredju obuditev zgodbe o tihotapki Marini Melhiorci, ki je  najstarejša poimensko znana prekupčevalka s čipkami in tihotapka živega srebra. Ponudbo Mestnega muzeja Idrija je pogumna tihotapka obogatila z razstavo, gledališko predstavo, filmsko pravljico in muzejskimi delavnicami. V Idriji so se posvetili še raziskavam čipke iz 18. stoletja, rudarskih svetil v rudniku ter retort – glinenih posod za potrebe žganja cinabaritne rude. Omenjene obrti sta Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija in muzej  promovirala na dogodkih in oblikovala zanimivo turistično ponudbo (npr. ogled žagalnic na prostem).

Mlinarstvo in pekarstvo na Vipavskem

V Ajdovščini so pripravili razvojni načrt za obuditev Rustjeve hiše, kjer je nekoč že bila pekarna, na tem mestu bo v bodoče deloval osrednji izobraževalno-demonstracijski center mlinarstva in pekarstva na Vipavskem. Z namenom obuditve bogate tradicije so izvedli raziskavo o mlinarstvu in pekarstvu na tem območju, izobraževalne aktivnosti ter promocijski film. Obudili so tudi dva tradicionalna kulinarična produkta mala pekovska izdelka, to sta ajdovska žemlja in sladki kifli.

Celoten projekt bo zaključen predvidoma letošnjo pomlad in bo obogatil avtohtono ponudbo v omenjenih krajih. Projekt je vsebinsko in tehnično pripravila RRA Zeleni kras v sodelovanju s projektno skupino, vodilni partnerje je LAS med Snežnikom in Nanosom, aktivnosti projekta pa dodatno izvajata Občina Postojna in Zavod Znanje.

Partnerji: Občina Postojna, RRA Zeleni kras, Zavod Znanje (OE turizem in Notranjski muzej), LAS loškega pogorja, Občina Žiri, Aleš Kacin - samozaposlen v kulturi, Razvojna agencija Sora (Rokodelski center DUO Škofja Loka), LAS Vipavska dolina, Regijska razvojna agencija ROD Ajdovščina, Občina Ajdovščina, LAS s CILjem, Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija d.o.o., Mestni muzej Idrija - Muzej za Idrijsko in Cerkljansko, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija (CUDHg Idrija).

Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

RRA Zeleni kras, Martina Erjavec