Zbirka jamskih arheoloških predmetov

Marmorni oltarček

inv. št.: A/III 6832

višina: 27 cm

2.–3. stoletje

Jama Bezen nad Mohorino, slučajna najdba, 1917

Na poškodovanem zgornjem delu oltarčka je ohranjen posvetilni napis neznanemu božanstvu. V grški pisavi, značilni za 2. do 3. stoletje je napisana zahvala Tezeja, sina Onesima in Artemide, hčere Posidoma, za prejeto milost.

Literatura: A. Degrassi, Le grotte carsiche nell'età romana, Le grotte d'Italia, Rivista trimestrale dell'Istituto Italiano di Speleologia, N. 4, Anno III, 1929, str. 174–182.

Foto: M. Prešeren

Bronasta trakasta sponka

inv. št.: A/III 6840

dolžina: 9,6 cm

Hermanov brlog, slučajna najdba, 2009

Dobro ohranjena sponka za pripenjanje obleke s trakastim lokom in diskom je bila v modi v 5. stoletju pred našim štetjem. Našli so jo jamarji na zasiganih tleh kraške jame pri Lazah ob Planinskem polju.

Literatura: R. Cunja et al., S fibulo v fabulo. Fibule iz Istre, s Krasa, iz Notranjske in Posočja med prazgodovino in zgodnjega srednjega veka/ Con la fibula nella storia, Fibula dell'Istria, dal Carso, della Carniola Interna e dall'Istria, dal Carso, dalla Carniola Interna e dall'Insontino tra preistoria e alto medioevo (ur. R. Cunja, M. Mlinar), Koper/Capodistria, Pokrajinski muzej Koper, 2010, str. 101.

Foto: M. Prešeren

Gravettienska mikro konica

inv. št.: A/III 5426

dolžina: 2,8 cm

Betalov spodmol, izkopavanja Franca Anellija, 1932–1939

Konico iz kremena je izdelal moderni človek – kromanjonec – ob zaključku mlajšega paleolitika (epigravettien). Služila naj bi mu kot ostrina puščice.

Literatura: D. Josipovič, Katalog. Betalov spodmol (ur. A. Bavdek), Zavod Znanje, javni zavod, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2017, str. 84–85. 

Foto: M. Prešeren

Koščena konica

inv. št.: A/III 5509

ohranjena dolžina: 2,3 cm

Betalov spodmol, izkopavanja Franca Anellija, 1932–1939

V Betalovem spodmolu je bil v 30. letih 20. stoletja odkrit odlomek koščenega šila ali konice, na katerem so vidni vrezi. Take konice je v epigravettienu, ob zaključku mlajšega paleolitika, človek uporabljal za osti kopij.

Literatura: D. Josipovič, Katalog. Betalov spodmol (ur. A. Bavdek), Zavod Znanje, javni zavod, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2017, str. 84–85.

Foto: M. Prešeren

Prevrtan jelenov grandl

inv. št.: A/III 5520

dolžina: 2,4 cm

Betalov spodmol, izkopavanja Franca Anellija, 1932–1939

Jelenov grandl z izdelano luknjico je služil kot obesek že ob koncu mlajšega paleolitika.

Literatura: D. Josipovič, Katalog. Betalov spodmol (ur. A. Bavdek), Zavod Znanje, javni zavod, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2017, str. 84–95.      

Foto: M. Prešeren

Vrč

inv. št.: A/III 6198

višina: 19,4 cm

Vrč z ročajem iz Žegnane jame je izdelan iz gline in temno sivo žgan. Z globokimi poševnimi vrezi je okrašen le ročaj. Vrč sodi med kuhinjsko keramiko, ki se skozi stoletja ni veliko spreminjala. Take vrče so imeli v vsaki hiši, tako revni kot bogati, saj ni bil noben obrok brez vrča vode na mizi.

Literatura: A. Bavdek, Vrč iz Žegnane jame. Zavod Znanje Postojna, javni zavod, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2015.

Foto: P. Križman

Lonca

inv. št.: A/III 7070, 7071

premer ustja večjega: 24,5 cm

Spodmol pod Macesnovo gorico, slučajna najdba, 1993

Velika keramična lonca preprostih oblik, z bradavičastimi oprijemali so v Spodmolu pod Macesnovo gorico, v osrčju kočevskih gozdov, uporabljali za shranjevanje hrane ali pri pripravi in kuhanju obrokov. Podobne posode so bile v uporabi vso bronasto dobo in tudi v starejši železni dobi.

Literatura: A. Bavdek, A. Mihevc, Spodmol pod Macesnovo gorico – arheološko najdišče. Naše jame 37, 1995, str. 76–84. A. Bavdek, A. Mihevc, Spodmol pod Macesnovo gorico; dva dotika zgodovine. Zavod Znanje Postojna, javni zavod, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2018.

Foto: M. Prešeren