Zbirka predmetov srednjega in novega veka

Zakladna najdba iz Predjamskega gradu

Inv. št.: A/III 5370, 5371, 5372, 5373, 5374, 5375, 5376, 5377, 5378, 5379, 5380

Višina pokala s pokrovom: 18,4 cm

Predjama, Predjamski grad, Klet, arheološka izkopavanja, 1991

Čas izdelave predmetov: zadnja četrtina 16. – začetek 17. stoletja

Zakop zaklada: po začetku 17. stoletja

Predjamski grad ali grad Jama, kot ga navajajo arhivski viri, je eden najpomembnejših spomenikov kulturne dediščine v Sloveniji. V svetovnem merilu pa velja za najbolje ohranjen jamski grad. Grad ima vsaj že od 12. stoletja bogato in v času vitezov tudi burno zgodovino.

Da je zgodovina gradu še zanimivejša, prav gotovo pripomore leta 1991 odkrit grajski zaklad. V tem času je potekala obnova dotrajanih grajskih zidov, istočasno so se odvijala tudi temeljita arheološka izkopavanja, ki so v kletnem prostoru razkrila grajski zaklad. Delno poškodovani predmeti so bili dobro skriti pod kamnitim tlakom.

Nekoč skrite predmete v Predjamskem gradu lahko danes občudujemo v Notranjskem muzeju Postojna. Na stalni razstavi o klasičnem krasu je na ogled tudi predjamski zaklad. Zaklad sestavlja deset namiznih predmetov: dva svečnika, solnica in sedem pivskih posod. Vsi so srebrni, večino krasi tudi pozlata. Vsak od predmetov, okrašen z bogatim rastlinskim in figuralnim reliefnim okrasom ter z žigi zlatarskih mojstrov ter cehovskih združenj, pripoveduje svojo zgodbo. Skupna zgodba predmetov pa se začne, ko kot darilo ali kot nakup v različnih zlatarskih delavnicah po Evropi prispejo v Predjamski grad. Ne vemo, kdo je bil lastnik predmetov. Vemo pa, da je bil v času, ko so bili predmeti zakladne najdbe izdelani, grad v lasti bogate plemiške družine Kobenzel. Predjamski grad je bil z nekajletno prekinitvijo v njihovi lasti slabih 250 let.

Literatura: M. Simoniti, A. Bavdek, A. Čuk, V. Schein, Predjamski grad / The Predjama treasure cache. Postojna, Notranjski muzej Postojna, 2012. M. Simoniti, Zakladna najdba Predjamskega gradu / The Predjama Castle Treasure Cache. Predjamski zaklad (ur. / eds. A. Bavdek, A. Čuk). Notranjski muzej, Postojna, 2015, 60–75. M. Simoniti, Katalog / Catalogue.  Predjamski zaklad (ur. / eds. A. Bavdek, A. Čuk). Notranjski muzej, Postojna, 2015, 76–118.

Foto: M. Prešeren

Svetilke

inv. št.: A/III 6130–6134

premer ustja: od 9,5 do 11 cm

Predjamski grad, Veliki spodmol (Kostnica), arheološka izkopavanja, 1991

Skledaste in ovalne lončene svetilke imajo izrazit lij na katerem je slonel stenj. Glede na uporabo goriva, loj ali olje, jih imenujemo tudi lojenke ali oljenke. Od 13. stoletja naprej so bile obvezen del hišna oprema. V Predjamskem gradu jih je bilo odkritih izredno veliko. Ožgani liji pa pričajo tudi o njihovi intenzivni uporabi.

Literatura: V. Schein, A. Bavdek, Nova podoba gradu v Predjami. Predjamski zaklad. Notranjski muzej, Postojna, 2015, str. 45. A. Bavdek et al., Muzej krasa, vodnik stalne razstave (ur. Alenka Čuk, Magda Peršič). Zavod znanje Postojna, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2015, str. 116, 152.

Foto: M. Prešeren

Krožnik

inv. št.: A/III 6109

premer ustja: 30 cm

Predjamski grad, Brezno, arheološka izkopavanja, 1990

Izredno lepo okrašen krožnik iz keramike je v Predjamski grad prav gotovo prišel z italijanskega prostora. Krožnik ima značilen, v renesansi priljubljen graviran in barvan okras, na robu je bogat rastlinski motiv, centralni okras pa predstavlja doprsno žensko figuro s cvetovi ob straneh in z delno ohranjenim pasom, na kateri sta še vidni vrezani črki. Tako okrašeni krožniki so značilni za 15. in še 16. stoletje, ko je bilo v navadi, da sta si zaročenca darovala posodo okrašeno s človeško figuro ali s simboli.

Literatura: V. Schein, A. Bavdek, Nova podoba gradu v Predjami. Predjamski zaklad. Notranjski muzej, Postojna, 2015, str. 49. A. Bavdeket al., Muzej krasa, vodnik stalne razstave (ur. Alenka Čuk, Magda Peršič). Zavod znanje Postojna, OE Notranjski muzej Postojna, Postojna, 2015, str. 116, 151.

Foto: M. Prešeren

Novec

inv. št.: A/III 6093

premer: 1,3 cm

Dvorec, Postojna, Titov trg 2, arheološka izkopavanja, 1996

V postojnskem Dvorcu je bil ob arheoloških raziskavah leta 1996 odkrit tudi srebrn novec – pfenig, kovan v Landshutu za časa bavarskega vojvode Ludvika IX. (1450–1479). Novec je bil odkrit v delu stavbe, kjer so ležale tudi sledi srednjeveške, oziroma novoveške ceste, ki je bila speljana skozi najstarejši del Postojne – Majlont. 

Literatura: A. Šemrov, Denarni obtok na območju Republike Slovenije v obdobju srednjega in novega veka: Denarni obtok od l. 800 do danes. Doktorska disertacija, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Koper 2015, str. 196.

Foto: M. Prešeren

Novci – del zaklada

inv. št.: A/III 6149, 6153, 6157–6160, 6165, 6167, 6170, 6171, 6176, 6179–6181, 6183

premer največjega: 1,7 cm

Predjama, Predjamski grad, Spodmol, arheološka izkopavanja, 1990

Čas: skriti po letu 1589

Srebrni srednjeveški novci so bili v usnjenem mošnjičku več stoletij varno skriti ali pozabljeni v naravnem spodmolu, ki je bil v bivalnem delu grajske stavbe – palaciju v Predjami.

Literatura: A. Šemrov, Denarni obtok na območju Republike Slovenije v obdobju srednjega in novega veka: Denarni obtok od l. 800 do danes. Doktorska disertacija, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Koper 2015, str. 140–141.

Foto: M. Prešeren

Lonček

inv. št.: A/III 6120

rekonstruirana višina: 14 cm

Predjama, Predjamski grad, Veliki spodmol, arheološka izkopavanja, 1991– 1992

Čas: srednji ali novi vek

Lonček bi lahko sodil med navadno kuhinjsko posodje, vendar mu zaradi nekoliko drugačne oblike in reliefa na ostenju, pripisujemo funkcijo okrasnega lonca. Lonček stoji na treh dvojnih nogah. Del ostenja posode pa je lončar, iz še ne posušene gline, preoblikoval v reliefno obrazno podobo. Tak način okraševanja posod je v srednjem, predvsem pa novem veku pogost največkrat na bogato okrašenih bokalih, ki so bili na mizah bogatejšega sloja prebivalcev.

Literatura: V. Schein, A. Bavdek, Nova podoba gradu v Predjami. Predjamski zaklad. Notranjski muzej, Postojna, 2015, str. 54.

Foto: M. Prešeren

Trinožnik

inv. št.: A/III 6140

premer ustja: 33 cm

Predjama, Predjamski grad, Spodmol, arheološka izkopavanja, 1990

Čas: srednji ali novi vek

Po obliki keramični trinožnik iz Predjamskega gradu je krožnik ali skleda na treh koničastih nogah. Notranjost posode je prevlečena z zeleno glazuro. Taki trinožniki sodijo lahko med kuhinjsko ali namizno posodje. Uporabljali so jih tako za pripravo kot serviranje hrane. Trinožnik iz Predjamskega gradu je imel stik z odprtim ognjem, saj ima del nog črno ožganih.

Literatura: V. Schein, A. Bavdek, Nova podoba gradu v Predjami. Predjamski zaklad. Notranjski muzej, Postojna, 2015, str. 45.

Foto: M. Prešeren

Kozarec

inv. št.: A/III 6107

višina: 13 cm

Predjama, Predjamski grad, Spodmol, arheološka izkopavanja, 1990

Čas: srednji ali novi vek

V poznem srednjem veku so bili priljubljeni stekleni kozarci z zataljenimi kapljicami, oziroma jagodami na ostenju. V zgodnjem obdobju, v 13. in 14. stoletju, so bile  kapljice majhne in ostre, zato kozarce imenujemo čaše ježevke. V naslednjem, 15. stoletju pa so izdelovali steklene čaše z večjimi kapljami, ki še bolj spominjajo na vinski grozd. V kozarec iz Predjamskega gradu so prav gotovo točili tudi vino iz Vipavske doline.     

Literatura: V. Schein, A. Bavdek, Nova podoba gradu v Predjami. Predjamski zaklad. Notranjski muzej, Postojna, 2015, str. 45. S. Karinja, Od kozarca do črepinj, od črepinj do kozarca. Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, Piran, 2012.

Foto: M. Prešeren