Paleontološka zbirka - Notranjski muzej

Apnenci in dolomiti so nastajali z usedanjem blata in drobnih karbonatnih delcev ter včasih celo ostankov lupin, iz katerih si ogrodja gradijo morski organizmi, kot so školjke, polži, korale in razni mikroorganizmi v morjih. Paleontologi in geologi si pri določanju geoloških formacij in starosti kamnin pogosto pomagajo s fosili organizmov – okamninami, ki se tu pa tam najdejo v sedimentnih kamninah. Tudi v sedimentih kraških jam včasih najdemo fosilne kosti živali, ki so tu živele v davni preteklosti, zlasti iz obdobja pleistocena, imenovanega tudi obdobje ledenih dob. Za to obdobje je bilo značilno burno ter nenehno menjavanje hladnih in toplih obdobij. Bogata nahajališča fosilnih ostankov so tudi kraški kamnolomi, kjer pri delih včasih naletijo na fosilne kraške jame.

Zob podočnik ali kanin jamskega medveda (Ursus spelaeus)

inv. št.: NMPo/ Bi:Pal-164

dolžina: 12,2 cm, višina: 3,2 cm, širina: 2,1 cm

Podzemeljski sistem Čolniči, Gorenje jezero, Cerknica, 30. 9. 2011

Prelovšek M. leg. / Polak S. det.

Po celodnevnem plazenju, večinoma po kolenih in trebuhu, so jamarji po več poskusih odkrili končno dvorano večinoma potopljenega jamskega sistema Čolniči, v kateri so ležali skoraj celotni skeleti jamskih medvedov. Do leta 2011, ko je čez poletje vladala izjemna stoletna suša, je zaledno podzemlje izvira veljalo za jamarjem nedostopno. Danes so Čolniči in medvedje kosti v tej jami ponovno nedostopni.

Foto: M. Prešeren

Križna kost stepskega bizona (Bison priscus) iz Javornikov

inv. št.: NMPo/ Bi:Pal-064

dolžina: 27 cm, višina: 19 cm, širina: 24 cm

Andrejina jama, Javorniki, Cerknica, 21. 10. 2012

Stražišar J., Najger I., Zakrajšek J. leg. / Polak S. det.

Jamarji JK Karlovica so pri raziskavah majhnega brezna, imenovanega Andrejina jama, na Javorniku pri Cerknici našli velike kosti, za katere se je izkazalo, da pripadajo izumrli vrsti stepskega bizona. S pomočjo datacije z izotopom ogljika C14 je bilo ugotovljeno, da je bizon v brezno padel pred natančno 12.900 leti.

Foto: M. Prešeren

Fosil morskega ježka v paleocensko-eocenskem apnencu

inv. št.: NMPo/Bi:Pal-084

korona: dolžina: 4,5 cm, višina: 2,5 cm

Kamnolom pri Razdrtem, ki ga izkorišča Cestno podjetje Koper (CPK), 19. 1. 2015

Polak S. leg. / Polak S. det.

Apnenec, ki ga kot surovino za gradbeni material izkoriščajo v velikem kamnolomu pri Razdrtem, sodi po starosti med paleocensko-eocenske foraminiferne apnence. Kos apnenca z naravno izluženo korono regularnega morskega ježka je po dobro namerjenem udarcu z velikim kladivom našel pot v paleontološko zbirko Notranjskega muzeja.

Foto: M. Prešeren

Fosilne megalodontidne školjke v jurskem apnencu iz okolice Cerknice

inv. št.: NMPo/ Bi:Pal-082

dolžina: 28 cm, višina: 22 cm, širina: 5 cm

Ranca reber, Cerknica

Schein V. leg. / Polak S. det.

V apnencu so lepo vidni številni naravno izluženi fosili drobnih megalodontidnih školjk. Te so živele v srednjem zemeljskem veku mezozoiku v geološkem obdobju spodnje jure pred približno 180 do 190 milijoni let. Od najdbe do danes se je na nahajališču veliko spremenilo, podobnih dobro ohranjenih fosilov pa tu danes ni več moč najti.

Foto: M. Prešeren