Paleontološka zbirka - Notranjski muzej
Show menu

Paleontološka zbirka

Apnenci in dolomiti so nastajali z usedanjem blata in drobnih karbonatnih delcev ter včasih celo ostankov lupin, iz katerih si ogrodja gradijo morski organizmi, kot so školjke, polži, korale in razni mikroorganizmi v morjih. Paleontologi in geologi si pri določanju geoloških formacij in starosti kamnin pogosto pomagajo s fosili organizmov – okamninami, ki se tu pa tam najdejo v sedimentnih kamninah. Tudi v sedimentih kraških jam včasih najdemo fosilne kosti živali, ki so tu živele v davni preteklosti, zlasti iz obdobja pleistocena, imenovanega tudi obdobje ledenih dob. Za to obdobje je bilo značilno burno ter nenehno menjavanje hladnih in toplih obdobij. Bogata nahajališča fosilnih ostankov so tudi kraški kamnolomi, kjer pri delih včasih naletijo na fosilne kraške jame.

Zob podočnik ali kanin jamskega medveda (Ursus spelaeus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-164

dolžina: 12,2 cm, višina: 3,2 cm, širina: 2,1 cm

Podzemeljski sistem Čolniči, Gorenje jezero, Cerknica,  30. 9. 2011

Prelovšek M. leg. / Polak S. det.

Po celodnevnem plazenju, večinoma po kolenih in trebuhu, so jamarji po več poskusih odkrili končno dvorano večinoma potopljenega jamskega sistema Čolniči, v kateri so ležali skoraj celotni skeleti jamskih medvedov. Do leta 2011, ko je čez poletje vladala izjemna stoletna suša, je zaledno podzemlje izvira veljalo za jamarjem nedostopno. Danes so Čolniči in medvedje kosti v tej jami ponovno nedostopni.

Foto: M. Prešeren

Križna kost stepskega bizona (Bison priscus) iz Javornikov

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-064

dolžina: 27 cm, višina: 19 cm, širina: 24 cm

Andrejina jama, Javorniki, Cerknica,  21. 10. 2012

Stražišar J., Najger I., Zakrajšek  J. leg. / Polak S. det.

Jamarji JK Karlovica so pri raziskavah majhnega brezna, imenovanega Andrejina jama, na Javorniku pri Cerknici našli velike kosti, za katere se je izkazalo, da pripadajo izumrli vrsti stepskega bizona. S pomočjo datacije z izotopom ogljika C14 je bilo ugotovljeno, da je bizon v brezno padel pred natančno 12.900 leti.

Foto: M. Prešeren

Fosil morskega ježka v paleocensko-eocenskem apnencu

inv. št.: NMPo /Bi: Pal-084

korona: dolžina: 4,5 cm, višina: 2,5 cm

Kamnolom pri Razdrtem, ki ga izkorišča Cestno podjetje Koper (CPK), 19. 1. 2015

Polak S. leg. / Polak S. det.

Apnenec, ki ga kot surovino za gradbeni material izkoriščajo v velikem kamnolomu pri Razdrtem, sodi po starosti med paleocensko-eocenske foraminiferne apnence. Kos apnenca z naravno izluženo korono regularnega morskega ježka je po dobro namerjenem udarcu z velikim kladivom našel pot v paleontološko zbirko Notranjskega muzeja.

Foto: M. Prešeren

Fosilne megalodontidne školjke v jurskem apnencu iz okolice Cerknice

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-082

dolžina: 28 cm, višina: 22 cm, širina: 5 cm

Ranca reber, Cerknica

Schein V. leg. / Polak S. det.

V apnencu so lepo vidni številni naravno izluženi fosili drobnih megalodontidnih školjk. Te so živele v srednjem zemeljskem veku mezozoiku v geološkem obdobju spodnje jure pred približno 180 do 190 milijoni let. Od najdbe do danes se je na nahajališču veliko spremenilo, podobnih dobro ohranjenih fosilov pa tu danes ni več moč najti.

Foto: M. Prešeren

Fosilna čeljustnica navadnega polha (Glis glis)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-116

dolžina: 26,5 mm, višina: 14,0 mm, širina: 3,4 mm

SLO: Najdba izvira iz plasti sedimenta v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174), 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 14. 1. 2018

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Desna spodnja čeljustnica polha je v celoti ohranjena in brez zob. Navadni polh je na tem nahajališču zastopan le s tem ostankom. Poleg navadnega polha je bila na tem nahajališču najdena tudi v celoti ohranjena desna spodnja čeljustnica drevesnega polha (Dryomis nitedula), ki predstavlja prvo najdbo te vrste polha v kateremkoli od slovenskih paleolitskih najdišč. Najdbo hrani Inštitut za arheologijo ZRC SAZU.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Fosilna petnica alpskega svizca (Marmota marmota)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-117

dolžina: 19,5 mm, širina: 9,5 mm, višina: 8,2 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. Št.: 1174) in je pleistocenske starosti. 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 3 3. 1992

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Iz breče je bila izločena v celoti ohranjena leva zadnja petnica alpskega svizca. Vrsta je bila v Sloveniji sicer prisotna skozi celoten mlajši pleistocen, s prehodom v zgodnji holocen pa je vrsta na tem območju izumrla.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Prvo cervikalno vretence (atlas) poljskega ali planinskega zajca (Lepus sp.)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-118

dolžina: 16,0 mm, širina: 28,0 mm, višina: 13,8 mm

SLO: Najdba izvira iz plasti sedimenta v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174), 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 14. 1. 2018

Polak S. leg. / Toškan B. det.

V jami Uršnja luknja je bilo najdenih več kostnih ostankov, ki pripadajo zajcu, vendar na njih ni moč najti znakov, da bi z gotovostjo opredelili, ali vrsta pripada poljskemu ali planinskemu zajcu. Najdeno cervikalno vretence je skoraj v celoti ohranjeno.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Desna nadlahtnica poljskega ali planinskega zajca (Lepus sp.)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-119

dolžina: 64,0 mm, širina: 12,2 mm, višina: 9,4 mm

SLO: Najdba izvira iz plasti sedimenta v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174), 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 14. 1. 2018

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Desna nadlahtnica (humerus) zajca ima odlomljen proksimalni del. Poleg te, je bilo v sedimentu Uršnje luknje nabranih še več odlomkov dolgih kosti in prstnic zajca. Kosti zajca niso videti močno fosilizirane in najverjetneje pripadajo recentnemu poljskemu zajcu.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Fosilna desna stegnenica jazbeca (Meles meles)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-086

dolžina: 69,0 mm, širina: 31,2 mm, širina sklepne glavice: 13,8 mm

SLO: Najdba izvira iz plasti sedimenta v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174), 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Od desne stegnenice jazbeca je v celoti ohranjen njen proksimalni del. Kost je bila odlomljena med izkopavanjem. Vrsta se rada zateka v jame, kljub temu pa so kostni ostanki jazbeca na slovenskih paleolitskih najdiščih najdeni relativno redko. Poleg stegnenice so v istih plasteh bili najdeni še odlomki jazbečevih dolgih kosti nadlaktnice, komolčnice in dlančnice.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Fosilna leva podlahtnica jazbeca (Meles meles)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-087

dolžina odlomka: 69,0 mm, širina: 15,0 x 12,6 mm

SLO: Najdba izvira iz plasti sedimenta v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174), 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Od leve podlahtnice jazbeca je ohranjen le njen proksimalni del. Kost je bila zlomljena že pred fosilizacijo, saj je na prelomu kalcitno zapolnjena.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Fosilna desna nadlahtnica jazbeca (Meles meles)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-088

dolžina odlomka: 66,0 mm, širina: 26,0 x 15,0 mm

SLO: Najdba izvira iz plasti sedimenta v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174), 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Fosilna desna nadlahtnica (humerus) jazbeca je bila najdena v sedimentu, ki je bil deloma zasigan in zlepljen v brečo.  V zbirki je kost shranjena vključena v prikamnino. Nadlahtnica je bila odlomljena že pred fosilizacijo, saj se vidi zasigan del preloma. Ohranjen je le celoten distalni del.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Fosilna spodnja čeljustnica lisice (Vulpes vulpes)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-089

dolžina odlomka: 68,0 mm, širina: 7,4 mm, višina 15,0 mm

SLO: Najdba izvira iz plasti sedimenta v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174), 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Fosilna leva čeljustnica lisice je le delno ohranjena brez distalnih delov in brez zob. Da ne gre za ostanke polarne lisice (Vulpes lagopus), je bilo mogoče razbrati iz razpoložljivih metričnih podatkov in lege bradne odprtine (foramen mentale) neposredno pod prvim ličnikom.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Fosilna spodnja čeljustnica divje mačke (Felis silvestris)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-090

dolžina: 62,5 mm, širina: 12,8 mm, višina: 21,0 mm

SLO: Najdba izvira iz plasti sedimenta v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174), 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Na nahajališču je bilo divji mački pripisanih več kosti, ki najverjetneje pripadajo istemu osebku. Skoraj v celoti je ohranjena leva spodnja čeljustnica z zobmi (I1, C1, P3–M1). Na čeljustnici je za žvekavko (fossa masseterica) prisotna luknja, ki je domnevno naravnega nastanka. Osebek divje mačke je bil velik in skoraj gotovo odrasel samec.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Fosilna medenica volka (Canis lupus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-091

dolžina odlomka: 122,9 mm, premer medenične sklepne glavice: 25,5 mm

SLO: Najdba izvira iz plasti sedimenta v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174), 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Volku je bilo na nahajališču pripisanih več fosilnih kostnih ostankov. Dobro je ohranjena desna polovica medenice. Najdišča kostnih ostankov volka so na paleolitskih nahajališčih dokaj redka.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Fosilno vretence volka (Canis lupus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-092

dolžina odlomka: 43,9 mm, širina: 40,0 mm, višina 43,0 mm

SLO: Najdba izvira iz plasti sedimenta v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174), 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Volku je bilo pripisano tudi skoraj v celoti ohranjeno prsno (torakalno) vretence. Primerek je pripadal srednje velikemu osebku.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Del zgornje čeljustnice jamskega medveda (Ursus spelaeus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-093

dolžina odlomka: 180,5 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 3. 5. 2015

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Jamski medved je bil s kostnimi ostanki daleč najbolje zastopana vrsta najdena v Uršnji luknji. Iz kostne breče izolirane kosti so večinoma poškodovane in fragmentirane. Izstopa največji kostni odlomek z dobro ohranjeno zgornjo čeljustnico, ki ima v celoti ohranjen niz zgornjih levih kočnikov (P4–M2). Primerek pripada odraslemu osebku, zaradi majhnih dimenzij verjetno samici.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Kanin odraslega jamskega medveda (Ursus spelaeus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-094

dolžina: 77,6 mm, širina: 13,5 mm, višina: 20,0 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Zgornji levi podočnik (kanin) jamskega medveda je v celoti in dobro ohranjen. Močna obrabljenost konice zoba kaže na starejšo odraslo žival, po manjših dimenzijah pa gotovo pripada samici.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Kanin mladiča jamskega medveda (Ursus spelaeus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-095

dolžina: 26,0 mm, širina: 14,6 mm, višina: 16,0 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Mlečen podočnik (kanin) jamskega medveda je ohranjen v celoti in na odprti bazi zapolnjen z prikamnino.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Zob sekalec jamskega medveda (Ursus spelaeus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-096

dolžina: 22,0 mm, širina: 10,6 mm, višina: 11,6 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Sprednji, najverjetneje tretji levi spodnji sekalec je bil poškodovan pri ekstrakciji iz kostne breče. Glede na dimenzije najverjetneje pripada odrasli samici.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Zob sekalec jamskega medveda (Ursus spelaeus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-097

dolžina: 25,7 mm, širina: 7,2 mm, višina: 9,4 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Sprednji, prvi ali drugi levi spodnji sekalec jamskega medveda glede na dimenzije najverjetneje pripada mlajši živali. Zob je dobro in v celoti ohranjen.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Predmeljak jamskega medveda (Ursus spelaeus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-098

dolžina: 25,7 mm, širina: 7,2 mm, višina: 9,4 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Desni spodnji predmeljak (P4) jamskega medveda izluščen iz kostne breče je verjetno pripadal mlajši živali, saj ima korenine še nepopolno razvite.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Prvi meljak jamskega medveda (Ursus spelaeus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-099

dolžina: 21,0 mm, širina: 14,2 mm, višina: 22,0 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Levi spodnji predmeljak (P4) jamskega medveda izluščen iz kostne breče je po dimenzijah nekoliko večji od v isti breči najdenega levega predmeljaka. Korenine ima v celoti ohranjene.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Krempelj jamskega medveda (Ursus spelaeus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-100

dolžina: 33,5 mm, širina: 13,0 mm, višina: 22,5 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 3. 3. 1992

Polak S. leg. / Toškan B. det.

V celoti fosiliziran krempelj jamskega medveda je ohranjen s prikamnino.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Krempelj jamskega medveda (Ursus spelaeus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-101

dolžina: 39,0 mm, širina: 16,0 mm, višina: 28,0 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Fosiliziran krempelj jamskega medveda je bil izluščen iz kostne breče. Je v celoti ohranjen in je nekoliko večjih dimenzij.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Dlančnica jamskega medveda (Ursus spelaeus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-102

dolžina: 85,0 mm, širina: 26,3 mm, višina: 30,0 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 5. 10. 1997

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Dlančnica (metacarpus) jamskega medveda je v celoti ohranjena.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Dlančnica jamskega medveda (Ursus spelaeus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-103

dolžina: 79,0 mm, širina: 26,4 mm, višina: 29,0 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Dlančnica (metacarpus) jamskega medveda je v celoti ohranjena.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Dlančnica jamskega medveda (Ursus spelaeus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-104

dolžina: 61,0 mm, širina: 26,0 mm, višina: 23,0 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 3. 3. 1992

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Dlančnica (metacarpus) jamskega medveda je bila ob ekstrakciji iz kostne breče poškodovana in naknadno zlepljena. Ohranjena je s prikamnino breče.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Zapestna kost jamskega medveda (Ursus spelaeus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-105

dolžina: 63,0 mm, širina: 43,0 mm, višina: 33,0 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 3. 3. 1992

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Masivna zapestna kost prve desne noge je dobro ohranjena in gotovo pripada velikemu samcu.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Golenica jamskega medveda (Ursus spelaeus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-106

dolžina odlomka: 260,0 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Ohranjen je celoten distalni del leve golenice, medtem ko je proksimalni del naravno odlomljen. Golenica je majhnih dimenzij in najverjetneje pripada samici ali mlademu osebku. 

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Koželjnica jamskega medveda (Ursus spelaeus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-107

dolžina: 160,0 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Dobro ohranjen je proksimalni del leve koželjnice jamskega medveda. Kost je pripadala velikemu osebku, najverjetneje samcu.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Nadlahtnica jamskega medveda (Ursus spelaeus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-108

dolžina odlomka: 200,0 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Od desne nadlahtnice jamskega medveda je ohranjen le distalni del. Kost je pripadala manjši živali, verjetno mladiču.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Čekan divjega prašiča (Sus scrofa)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-109

dolžina: 49,4 mm, širina: 7,4 mm, višina: 27,7 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 3. 3. 1992

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Fosiliziran spodnji desni čekan (podočnik) divje svinje je pripadal mlajšemu osebku. Ohranjen je v celoti in bil izluščen iz kostne breče. Ostale najdbe kosti divjega (ali domačega) prašiča najdene v sedimentu jame niso vidno fosilizirane in bi v jamo lahko prišle recentno.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Zob sekalec divjega konja (Equus ferus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-110

dolžina: 20,0 mm, širina: 10,0 mm, višina: 22,0 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Iz kostne breče izolirana krona tretjega desnega sekalca gotovo pripada divji vrsti konja in je v skladu z datacijami, ki kažejo na srednje pleistocensko (moustériensko) starost.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Odlomek čeljusti srne (Capreolus capreolus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-111

dolžina: 80,0 mm, širina: 13,0 mm, višina: 29,0 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 3. 5. 2015

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Srni je bilo pripisanih več najdenih kosti v sedimentu Uršnje luknje. Med lepo ohranjene sodi odlomek desne spodnje čeljustnice z ohranjenimi zobmi (P3 – M2).

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Sklepna čaša lopatice jelena (Cervus elaphus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-112

dolžina odlomka: 60,0 mm, premer sklepne čašice: 40,0 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Od lopatice jelena je ohranjen le njen sklepni del – sklepna čaša. Na odlomku so vidni sledovi posameznih vrezov kamenodobnega orodja, ki jih gre pripisati delovanju mousteriénskega človeka.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Zgornji ličnik jelena (Cervus elaphus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-113

dolžina: 16,5 mm, širina: 19,0 mm, višina: 25,8 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Zob levi zgornji ličnik (P4) je v celoti ohranjen in po dimenzijah ne odstopa od ličnikov pleistocenskega jelena.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Prstnica jelena (Cervus elaphus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-114

dolžina: 43,0 mm, širina: 21,1 mm, višina: 28,0 mm

SLO: Najdba izvira iz kostne breče v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174) in je pleistocenske starosti, 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 4. 3. 2014

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Druga prstnica jelena je v celoti ohranjena in po dimenzijah ne odstopa od dimenzij, ki jih najdemo pri pleistocenskih jelenih drugih paleolitskih nahajališč po Sloveniji.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak

Korakoidnica divjega petelina (Tetrao urogallus)

inv. št.: NMPo / Bi: Pal-115

dolžina: 87,0 mm, širina: 26,0 mm, višina: 13,0 mm

SLO: Najdba izvira iz plasti sedimenta v notranjem delu Uršnje luknje (kat. št.: 1174), 580 m, Podtabor, Šembije, UTM: VL35; 14. 1. 2018

Polak S. leg. / Toškan B. det.

Med naborom ptičjih kosti najdenih v Uršnji jami izstopa skoraj v celoti ohranjena desna korakoidnica (coracoid) divjega petelina. Kost gotovo pripada samcu te vrste. Na ventralni strani kosti je vidnih več lukenj, ki so delno kalcitno zapolnjene in nedvomno posledica ugriza manjše zveri.

Literatura: Jamnik, P., Blažina, B., Toškan, B., Polak, S. in D., Josipovič (2021): Uršnja luknja v Podtaborski steni pri Šembijah. Ostanki moustérienskega planega tabora, naplavljeni v jamo z drobirskim tokom. ANNALES, Ser. Hist. Sociol., 31 (3): 367–390.

Foto: S. Polak