Zoološka zbirka – metulji - Notranjski muzej
Show menu

Zoološka zbirka – metulji

V Sloveniji naštejemo 180 vrst dnevnih metuljev, od katerih jih 154 najdemo tudi na Notranjskem in Primorskem.  Poleg teh živi v Sloveniji še približno 3200 vrst nočno dejavnih metuljev, kar uvršča našo državo med vrstno pestrejše evropske države. Zbirka metuljev Notranjskega muzeja obsega prek 3700 suhoprepariranih primerkov.

Črni rjavček (Erebia melas) z Nanosa

inv. št.: NMPo / Bi: L-2016

dolžina: 42 mm, višina: 28 mm

Sv Hieronim na Nanosu, Postojna,  14. 8. 2003

Polak S. leg. / Polak S. det.

Nekatere vrste metuljev so splošno razširjene in pogoste, druge spet redke ali pa vsaj ozko razširjene. Ozko razširjena vrsta pri nas je črni rjavček (Erebia melas), ki dosega prav v Sloveniji svojo severozahodno mejo razširjenosti. V Sloveniji ga najdemo le na ovršju Nanosa.

Foto: M. Prešeren

Pelargonijev bakrenček (Cacyreus marshalli)

inv. št.: NMPo / Bi: L-2016

dolžina: 23 mm, višina: 18 mm

Gorjansko, Komen,  12. 10. 2008

Polak S. leg. / Polak S. det.

Edina tujerodna vrsta dnevnega metulja v Sloveniji je pelargonijev bakrenček. V Sloveniji smo vrsto prvič videli in ujeli leta 2008 pri Gorjanskem na Krasu. Prvi dokazni primerek o obstoju te vrste v Sloveniji hranimo v zbirki metuljev Biološkega oddelka. Že naslednje leto smo vrsto zabeležili po številnih vaseh na Krasu, Goriškem in obali.

Foto: S. Polak

Lastovičar (Papilio machaon), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-010

razpon čez krila: 79 mm

SLO: Kalič, Postojna, 700 m, UTM: VL47; 3. 8. 1994

Polak S. leg. / Polak S. det.

Lastovičar iz družine lastovičarjev (Papiolonidae) sodi med naše največje dnevne metulje. Na Notranjskem se pojavlja v dveh generacijah od srede marca do začetka oktobra. Gosenica se hrani na korenju, peteršilju in drugih sorodnih kobulnicah. Na Notranjskem je vrsta pogosta in ni ogrožena.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 29.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 128–129.

Foto: S. Polak

Petelinček (Zerynthia polyxena), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-2225

razpon čez krila: 49 mm

SLO: Sajevče, Postojna, 630 m, UTM: VL36; 5. 5. 2006

Polak S. leg. / Polak S. det.

Petelinček sodi v družino lastovičarjev (Papliolonidae). Na Notranjskem je znanih le nekaj nahajališč, pojavlja pa se v eni generaciji od aprila do junija. Gosenica se hrani na podrašcu, ki ima na Notranjskem tudi zelo omejena rastišča. Vrsta je v Sloveniji zavarovana, uvrščena na Rdeči seznam ogroženih metuljev in v prilogo IV Habitatne direktive.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 31.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 120–121.

Čelik, T., R. Verovnik, S. Gomboc, M. Lasan, 2005. Natura 2000 v Sloveniji – Metulji (Lepidoptera). Založba ZRC.

Foto: S. Polak

Veliki spreminjavček (Apatura iris), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-039

razpon čez krila: 68 mm

SLO: Suha reber, Koritnice, 700 m, UTM: VL45; 9. 7. 1994

Polak S. leg. / Polak S. det.

Barve na krilih spreminjavčkov iz družine pisančkov (Nymphalidae) se pod različnimi koti gledanja mavrično prelivajo. Velik spreminjavček leta v eni generaciji od junija do avgusta. Sodi med naše največje vrste metuljev. Gosenica se hrani z listi vrbe. Na Notranjskem je vrsta redka in lokalno razširjena.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 127.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 354–355.

Foto: S. Polak

Dnevni pavlinček (Inachis io), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-046

razpon čez krila: 55 mm

SLO: Škufče, Bloke, 700 m, UTM: VL57; 16. 7. 1994

Čelik T. leg. / Polak S. det.

Dnevni pavlinček iz družine pisančkov (Nymphalidae) ima na zgornji strani kril izrazite velike očesaste lise, s katerimi prestraši plenilce. Leta v eni generaciji od junija do oktobra z vmesnim obdobjem mirovanja, imago prezimi in naslednje leto leta od marca do maja. Gosenica se hrani z navadnimi koprivami. Na Notranjskem je vrsta pogosta.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 104.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 302–303.

Foto: S. Polak

Razkošni bisernik (Argynnis pandora), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-1564

razpon čez krila: 69 mm

SLO: Koritnice, gmajna, 630 m, UTM: VL45; 27. 7. 1999

Polak S. leg. / Polak S. det.

Razkošni bisernik sodi med južnoevropske vrste metuljev, ki pa občasno prileti tudi do Notranjske. Pojavlja se zelo redko in sicer od maja do julija. V Sloveniji vrsta verjetno ni stalno prisotna. Od julija do avgusta so po gozdnih obronkih na Notranjskem pogoste tej vrsti zelo podobne gospice (Argynnis paphia).

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str.91.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 270–271.

Foto: S. Polak

Beli L (Polygonia egea), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-2283

razpon čez krila: 49 mm

SLO: Osp, v vasi, UTM: VL14; 6. 7. 2008

Polak S. leg. / Polak S. det.

Dnevni metulj beli L iz družine pisančkov (Nymphalidae) je v Sloveniji izjemno redka vrsta. Ima status prizadete vrste (E) in je omejena zgolj na toplejše predele Primorske. Za Notranjsko obstajajo le starejši zgodovinski podatki. Gosenica se hrani na kršini, ki uspeva na kraških ostenjih in zidovih starih hiš.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 107.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 308–309.

Foto: S. Polak

Beli T (Aglia tau), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-2119

razpon čez krila: 67 mm

SLO: Rakov Škocjan, m, UTM: VL47; 13. 5. 2005

Polak S. leg. / Polak S. det.

Beli T, ime je dobil po značilni beli lisi v obliki črke t na temnih očesastih lisah, sodi med metulje nočne pavlinčke (Saturniidae). V aprilu in maju samci te vrste podnevi hitro in na videz brezglavo letajo po bukovih gozdovih, ko s pomočjo vonjav iščejo samice. Tipalnice samcev so zato velike in razvejane. Samice letajo le ponoči. Na Notranjskem je vrsta pogosta od nižin do visokogorja in ni ogrožena.

Foto: S. Polak

Pikasti medvedek (Calliomorpha dominula), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-2142

razpon čez krila: 53 mm

SLO: Rakov Škocjan, UTM: VL47;  5. 7. 2005

Polak S. leg. / Polak S. det.

Pikasti medvedek sodi v družino pretežno nočnih metuljev medvedkov (Arctidae), le da je ta vrsta tudi dnevno dejavna. Medvedki imajo močno dlakave gosenice, od tod ime medvedki. Na Notranjskem se pikasti medvedek pojavlja v eni generaciji od junija do avgusta. Gosenica se hrani na pritlehnih rastlinah, zlasti na koprivah in košeničicah. Na Notranjskem je vrsta lokalno pogosta v vlažnih gozdovih.

Foto: S. Polak

Hromi volnoritec (Eriogaster catax), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-1718

razpon čez krila: 33 mm

SLO: Komenšček, Komen, UTM: VL07; 15. 10. 2005

Polak S. leg. / Polak S. det.

Hromi volnoritec je majhen kosmat nočni metulj iz družine kokljic (Lasiocampidae). Razširjen je zlasti na Primorskem in Krasu, v osrednji Sloveniji pa je vrsta zelo lokalna. Odrasli metulji letajo v večernem mraku od septembra do začetka novembra. Gosenice se spomladi hranijo z listi in popki gloga in črnega trna, kjer si spredejo skupinska svilnata gnezda. Vrsta je v Sloveniji zavarovana, uvrščena na Rdeči seznam ogroženih metuljev in v prilogi II in IV Habitatne direktive.

Literatura: Čelik, T., R. Verovnik, S. Gomboc, M. Lasan, 2005. Natura 2000 v Sloveniji – Metulji (Lepidoptera). Založba ZRC.

Foto: S. Polak

Navadni mlečkar (Hyles euphorbiae)

inv. št.: NMPo / Bi: L-2140

razpon čez krila: 71 mm

SLO: Boršt, Koritnice, UTM: VL45; 16. 6. 2005

Polak S. leg. / Polak S. det.

Mlečkar sodi v družino pretežno nočno dejavnih, relativno velikih metuljev veščecev (Sphingidae). Veščeci so hitri in vztrajni letalci, ki se pogosto selijo tudi na daljše razdalje. Na Notranjskem se mlečkar pojavlja v dveh generacijah od maja do julija in od avgusta do oktobra. Zelo pisane gosenice navadnega mlečkarja se hranijo na različnih vrstah mlečkov.

Foto: S. Polak

Jadralec (Iphilcides podalirius), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-1613

razpon čez krila: 75 mm

SLO: Sela, Knežak, 600 m, UTM: VL35; 27. 7. 1999

Polak S. leg. / Polak S. det.

Jadralec sodi v družino lastovičarjev (Papiolonidae). V Sloveniji je splošno razširjen s tem, da je izrazito pogostejši na Primorskem. Na Notranjskem se pojavlja v dveh generacijah od maja do junija in od avgusta do septembra. Gosenica se hrani zlasti na črnem trnu (Prunus spinosa), včasih tudi na sadnem drevju.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 30.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 126–127.

Foto: S. Polak

Črni apolon (Parnassius mnemosyne), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-002

razpon čez krila: 60 mm

SLO: Vrhnika pri Ložu, Loška dolina, 580 m, UTM: VL66; 24. 5. 1994

Čelik T. leg. / Polak S. det.

Črni apolon iz družine lastovičarjev (Papiolonidae) je pri nas razširjen zlasti v Alpskem in Dinarskem predgorju. Pojavlja se v eni generaciji od maja do junija. Dobimo ga ob robu svetlih listnatih gozdov in sicer le tam, kjer uspeva petelinček (Corydalisspp.), ki je hranilna rastlina gosenic. Vrsta je uvrščena v prilogo IV Habitatne direktive EU (Natura 2000 vrsta) in na Rdeči seznam ogroženih metuljev Slovenije.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 32.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 122–123.

Foto: S. Polak

Citronček (Gonepteryx rhamni), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-006

razpon čez krila: 56 mm

SLO: Zadnji kraj, Cerkniško jezero, 550 m, UTM: VL46; 24. 7. 1994

Čelik T. leg. / Polak S. det.

Citronček je splošno razširjena in pogosta vrsta metulja v Sloveniji in tudi na Notranjskem. Sodi med beline  (Pieridae). Samci so živahno rumeno obarvani, samice pa so bolj bledo rumene. Leta v dveh generacijah in prezimijo kot odrasli metulji. Ko se konec zime prebudijo in izletijo iz zatočišč, so med prvimi znanilci pomladi.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 45.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 164–165.

Foto: S. Polak

Glogova belinka (Aporia crataegi), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-004

razpon čez krila: 58 mm

SLO: Dolenja vas, Cerkniško jezero, 550 m, UTM: VL47; 17. 6. 1994

Čelik T. leg. / Polak S. det.

Glogove belinke na Notranjskem najdemo povsod tam, kjer prevladujejo deloma zaraščeni, suhi travniki z obilo glogovih grmov (Crataegus spp.) in grmov črnega trna (Prunus spinosa), na katerih se razvijajo gosenice te vrste. Odrasli osebki letajo od konca maja do začetka avgusta.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 36.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 138–139.

Foto: S. Polak

Navadni senožetnik (Colias croceus), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-1178

razpon čez krila: 47 mm

SLO: Poček, Prestranek, 600 m, UTM: VL46; 29. 6. 1997

Polak S. leg. / Polak S. det.

Čeprav navadni senožetnik sodi v družino belinov (Pieridae), so ti metulji temno rumene barve, le nekateri osebki (oblika helice) so bledo rumeni. V Sloveniji je vrsta pogosta in leta v več generacijah od pozne pomladi do pozne jeseni. Poleti se število teh metuljev pogosto zelo poveča na račun selečih osebkov.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 43.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 156–157.

Foto: S. Polak

Rumeni senožetnik (Colias alfacariensis), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-1606

razpon čez krila: 42 mm

SLO: Sela, Knežak, 600 m, UTM: VL35; 27. 7. 1999

Polak S. leg. / Polak S. det.

Rumeni senožetnik je v Sloveniji pogost zlasti na Primorskem in Notranjskem, v vhodni Sloveniji pa je redkejši. Tu ga večinoma nadomešča bledi senožetnik (Colias hyale). Razločevanje med vrstama ni prav enostavno. Rumeni senožetnik se na Notranjskem pojavlja v treh prekrivajočih generacija od aprila pa vse do prvih novembrskih dni.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 44.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 162–163.

Foto: S. Polak

Katančev selec (Pontia edusa)

inv. št.: NMPo / Bi: L-1778

razpon čez krila: 41 mm

SLO: Sv. Hieronim, Nanos, 1100 m, UTM: VL27; 14. 8. 2003

Polak S. leg. / Polak S. det.

V večjem delu Slovenije se ta vrsta metulja pojavlja večinoma kot selivec. Njegovo območje stalne poselitve je omejeno zlasti na obalni del države, Kras in Vipavsko dolino. Primerek ulovljen na Nanosu, je sem gotovo priletel iz toplejših predelov doline, kjer uspevajo tudi zeli katanca (Reseda sp.) na katerih se hranijo njegove gosenice.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 42.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 152–153.

Foto: S. Polak

Zorica (Anthocaris cardamines), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-030

razpon čez krila: 42 mm

SLO: Podboršt, Koritnice, 600 m, UTM: VL45; 30. 4. 1994

Čelik T. leg. / Polak S. det.

Samci zorice se ponašajo z izrazito oranžnimi lisami na zgornji strani sprednjih kril, medtem ko so samice po zgornji strani kril pretežno bele s temno konico. Vrsta je izrazito pomladanska. V eni generaciji se na Notranjskem pojavlja od marca do junija. Gosenice se hranijo z raznimi križnicami, zlasti penušo (Cardaminespp.).

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 35.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 136–137.

Foto: S. Polak

Navadni frfotavček (Leptidea sinapis) ali realov frfotavček (Leptidea reali)

inv. št.: NMPo / Bi: L-1775

razpon čez krila: 42 mm

SLO: Ob Nanoščici, Landol, 500 m, UTM: VL37; 27. 7. 2005

Polak S. leg. / Polak S. det.

V Sloveniji živijo tri vrste metuljev rodu frfotavčkov. Velikega frfotavčka (Leptidea morsei) doslej na Notranjskem in Primorskem še nismo zasledili. Vrsti navadnega in realovega frfotavčka pa lahko zanesljivo razločimo le s primerjavo oblike in dolžine delov spolnih organov. Za natančno določitev je potrebno primerek žrtvovati in izdelati mikroskopski preparat genitalij. Primerek v muzejski zbirki še čaka na podroben pregled in zanesljivo vrstno opredelitev. Za to pa so zbirke!

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 34.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 130–133.

Foto: S. Polak

Kapusov belin (Pieris brassicae), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-1738

razpon čez krila: 60 mm

SLO: Koritnice, na vrtu, 620 m, UTM: VL45; 3. 10. 2004

Polak S. leg. / Polak S. det.

Med belini je kapusov belin največji. Čeprav ga pogosto obravnavamo kot klasičnega škodljivca na kapusnicah, zlasti na zelju, pa je to na Notranjskem in tudi drugod po Sloveniji razmeroma redka vrsta. Mogoče je za to kriva pretirana uporaba pesticidov na naših vrtovih. Pojavlja se v dveh ali treh generacijah od konca marca do sredine novembra.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 37.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 140–141.

Foto: S. Polak

Repin belin (Pieris rapae), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-1741

razpon čez krila: 47 mm

SLO: Padežnica, Snežnik, 1150 m, UTM: VL54; 12. 8. 2004

Polak S. leg. / Polak S. det.

V Sloveniji sodi repin belin med najpogostejše in splošno razširjene metulje. Srečamo jih povsod, od nižin do gora. Vrsta je prisotna tudi v urbani krajini in območjih z intenzivnim kmetijstvom. Gosenice te vrste se razvijajo na različnih vrstah križnic. Pojavlja se v treh, ponekod v štirih generacijah od začetka marca do sredine novembra.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 38.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 144–145.

Foto: S. Polak

Mali belin (Pieris ergane), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-1746

razpon čez krila: 34 mm

SLO: melišče ob cesti k Sv. Nikolaju, Nanos, 650 m, UTM: VL27; 14. 8. 2003

Polak S. leg. / Polak S. det.

Mali belin pri nas dosega severozahodno mejo njegove sklenjene razširjenosti. Na Notranjskem ga najdemo le na nižje ležečih meliščih prisojnih pobočij pogorja Snežnika in Nanosa. Njegova prisotnost je vezana na razširjenost navadne kamnice (Aethionema sxaxatile), ki je hranilna rastlina gosenice tega metulja. Pojavlja se sicer v dveh generacijah od maja do avgusta.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 40.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 146–147.

Foto: S. Polak

Mali trepetlikar (Limenitis camilla), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-1884

razpon čez krila: 46 mm

SLO: Rakov Škocjan, 600 m, UTM: VL47; 6. 7. 2004

Polak S. leg. / Polak S. det.

Na Notranjskem je mali trepetlikar po listnatih in mešanih gozdovih pogosta vrsta metulja. Najdemo ga zlasti tam kjer v podrasti uspevajo grmički kosteničevja (Loniceraspp.), na katerih se razvijajo njegove gosenice. Odrasli osebki letajo po cvetočih jasah in ob gozdnih cestah od junija do avgusta.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 122.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 344–345.

Foto: S. Polak

Modri trepetlikar (Limenitis reducta), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-035

razpon čez krila: 46 mm

SLO: Pleče, Mašun, 850 m, UTM: VL45; 26. 7. 1995

Polak S. leg. / Polak S. det.

Tako kot mali trepetlikar je tudi modri trepetlikar po listnatih in mešanih gozdovih na Notranjskem pogosta vrsta metulja. Njegove gosenice se razvijajo na kosteničevju (Loniceraspp.). Odrasli metulji se radi hranijo na cvetovih robid. Opazujemo jih lahko v eni ali dveh generacijah od junija do septembra.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 123.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 346–347.

Foto: S. Polak

Veliki kresničar (Neptis rivularis), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-1297

razpon čez krila: 48 mm

SLO: Klivnik, Harije, 460 m, UTM: VL35; 15. 6. 1996

Polak S. leg. / Polak S. det.

V Dinarskem območju kamor sodi večina Notranjske, je velik kresničar zelo redka vrsta metulja. Pogostejši je v Brkinih, od koder je tudi primerek v zbirki. Odrasle osebke srečamo od sredine maja do začetka avgusta. Leta v polsenci nižinskih listnatih gozdov, pogosteje ga najdemo ob obrežjih rek in jezer.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 124.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 350–351.

Foto: S. Polak

Mali kresničar (Neptis sappho), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-1038

razpon čez krila: 41 mm

SLO: Lijak, Ajševica, 100 m, UTM: UL98; 11. 7. 1996

Polak S. leg. / Polak S. det.

Na Notranjskem te vrste dnevnega metulja ne bomo našli. Pogostejši je v vzhodnem delu države. Izolirana populacija živi tudi na Goriškem, kjer vrsta dosega svojo zahodno mejo razširjenosti. Primerek v zbirki je bil ujet v presvetljenem listnatem gozdu ob vznožju zatrepa Lijak pri Novi Gorici. Tu uspeva črni grahor (Lathyrus niger), na katerem se razvijajo gosenice. Leta od maja do avgusta.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 125.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 348–349.

Foto: S. Polak

Mali spreminjavček (Apatura ilija), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-1063

razpon čez krila: 53 mm

SLO: Sela, Knežak, 620 m, UTM: VL35; 14. 7. 1996

Polak S. leg. / Polak S. det.

Za razliko od velikega spreminjavčka, je mali spreminjavček pretežno nižinska vrsta in je zato na Notranjskem precej redek. Navadno ga najdemo v grmiščih ob vodah, kjer je veliko vrb (Salix spp.). Ima eno generaciji in se pojavlja od junija do septembra. Primerek iz Knežaka je bil ujet v območju s flišno podlago. Takega okolja in s tem tudi te vrste metuljev, je več v Brkinih.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 126.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 352–353.

Foto: S. Polak

Admiral (Vanessa atalanta), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-053

razpon čez krila: 62 mm

SLO: Zadnji kraj, Cerkniško jezero, 550 m, UTM: VL46; 24. 7. 1994

Čelik T. leg. / Polak S. det.

Ta vrsta metulja je dobila ime po rdeče obarvanih trakovih na črni podlagi kril, kar je značilnost vojaške admiralske uniforme. Admiral je splošno razširjena in pogosta vrsta metulja. Prezimi kot odrasel metulj. V toplejših jesenskih in zgodnje pomladanskih dneh se prebudi in velja za znanilca pomladi. Ima tri generacije v letu in ga lahko srečamo čez celo leto, tudi v toplih zimskih dneh.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 102.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 298–299.

Foto: S. Polak

Beli C (Polygonia c-album), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-055

razpon čez krila: 45 mm

SLO: Snežnik, ovršje, 1750 m, UTM: VL54; 26. 7. 1995

Polak S. leg. / Polak S. det.

Na spodnji strani zadnjih kril ima odrasel metulj vrste imenovane beli C, belo liso v obliki črke C. Vrsta je povsod pogosta in splošno razširjena od nižin do gora. Pri izbiri hranilnih rastlin gosenice niso izbirčne. Vrsto pri nas srečujemo v dveh generacijah od maja do junija in od junija do avgusta. Odrasli primerki nato prezimijo in naslednje leto letajo že zgodaj v letu kot znanilci pomladi.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 106.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 306–307.

Foto: S. Polak

Osatnik (Vanessa cardui), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-048

razpon čez krila: 58 mm

SLO: Snežnik, ovršje, 1790 m, UTM: VL54; 26. 7. 1995

Polak S. leg. / Polak S. det.

Osatnik je kozmopolitska vrsta dnevnega metulja in je povsod pogost. Je izrazit selivec in lahko občasno nastopa tudi množično. Prvi pomladanski primerki k nam priletijo iz Afrike. Srečamo jih lahko tudi na naših najvišjih gorah. Gosenice se razvijajo zlasti na osatih (Cirsium spp.). Pri nas ima metulj dve do tri razvojne generacije, v zgodnji jeseni pa se že odselijo južneje proti Sredozemlju.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 103.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 300–301.

Foto: S. Polak

Mali koprivar (Algais urticae), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-1250

razpon čez krila: 50 mm

SLO: Snežnik, Karolinsko sedlo, 1700 m, UTM: VL54; 19. 7. 1997

Polak S. leg. / Polak S. det.

Malega koprivarja štejemo med naše najbolj pogoste in splošno razširjene dnevne metulje. Najdemo jih od nižin, kulturne krajine, po gozdovih, do najvišjih gorskih dolin. Na Notranjskem Snežniku, od koder je primerek v zbirki, ga lahko redno srečujemo. Gosenice se razvijajo na velikih koprivah (Urtica dioica). Vrsta prezimi kot odrasel osebek.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 105.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 304–305.

Foto: S. Polak

Veliki lepotec (Nymphalis polychloros), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-1549

razpon čez krila: 55 mm

SLO: Vojaški poligon, Bač, 600 m, UTM: VL45; 17. 7. 1999

Polak S. leg. / Polak S. det.

Veliki lepotec je na Notranjskem splošno razširjena, a redka vrsta. Ker prezimuje kot odrasel osebek, lahko to vrsto srečujemo že zgodaj spomladi med marcem in aprilom. Osebki poletne generacije letajo od junija do avgusta. Gosenice te vrste metulja so polifagne in se razvijajo na različnih drevesnih vrstah. Na Notranjskem je bila zabeležena tudi zelo podobna vrsta pisani lepotec (Nymphalis xanthomelas), ki pa sedaj velja za izumrlo vrsto v Sloveniji.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 110.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 316–317.

Foto: S. Polak

Koprivov pajčevinar (Araschnia levana), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-1667

razpon čez krila: 31 mm

SLO: Mokrine, Radensko polje, 300 m, UTM: VL78; 25. 4. 2000

Polak S. leg. / Polak S. det.

Vrsta je v vzhodnem delu Slovenije po nižinah pogosta, na Notranjskem pa zelo redka. Njegova sklenjena razširjenost se konča na Ljubljanskem barju in nekaterih kraških poljih. Koprivov pajčevinar ima dve izrazito dimorfni generaciji. Primerek v zbirki ulovljen na Radenskem polju pripada pomladanski svetli, opečnato rdeči obliki (oblika levana), medtem ko so primerki poletne generacije (oblika prorsa) večinoma črno obarvani z belimi lisami.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 108.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 310–311.

Foto: S. Polak

Travnar (Brintesia circe), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-090

razpon čez krila: 68 mm

SLO: Nova Vas, Bloke, 720 m, UTM: VL57; 16. 7. 1994

Čelik T. leg. / Polak S. det.

Travnar je eden naših največjih metuljev in v nižinskih ter zlasti na toplejših travniških predelih tudi precej pogost. Redkejši je v višjih legah, a ga dobimo tudi na Blokah in Sviščakih pod Snežnikom. Je izrazito travniška vrsta, njegove gosenice pa se hranijo z različnimi vrstami trav. Leta v eni generaciji od junija do septembra.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 154.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 432–433.

Foto: S. Polak

Veliki gozdnik (Hipparchia fagi), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-1892

razpon čez krila: 64 mm

SLO: Boršt, Koritnice 650 m, UTM: VL45; 15. 6. 2004

Polak S. leg. / Polak S. det.

Veliki gozdnik je izrazito toploljubna vrsta in je pogost le na Primorskem. Drugod se pojavlja sporadično in je na več mestih tudi lokalno izginil. Na Pivškem se je začel pogosteje pojavljati šele po letu 2000, kar bi lahko kazalo tudi na segrevanje območja. Vezan je na tople presvetljene listnate gozdove. Leta v eni podaljšani generaciji od junija do septembra.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 150.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 424–425.

Foto: S. Polak

Rjasti gozdnik (Hipparchia semele), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-196

razpon čez krila: 50 mm

SLO: Podraša, Koritnice 700 m, UTM: VL45; 9. 7. 1994

Čelik T. leg. / Polak S. det.

Na Notranjskem in Primorskem je bila to nekoč zelo pogosta vrsta gozdnika, a postaja vedno redkejša. Vrsta je lokalno izginila iz večine slovenskih celinskih nahajališč. Najdemo ga v presvetljenih listnatih gozdovih in na suhih kraških travnikih, pretežno v nižinah, čeprav lahko na južnih obronkih primorskih gora sega nad 1000 metrov visoko. Leta v eni generaciji od julija do oktobra.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 151.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 426–427.

Foto: S. Polak

Skalni puščavar (Chazara briseis), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-1903

razpon čez krila: 50 mm

CRO: Sučevići, Knin, Lika 700 m; 15. 8. 2003

Polak S. leg. / Polak S. det.

Skalnega puščavarja v Sloveniji štejemo za izumrlo, ali domnevno izumrlo vrsto, čeprav je bil pred stoletjem po Krasu in Primorski povsod pogost. Pojavlja se tudi v okolici Ljubljane in Cerknice. Vrsta je izginila skupaj z izginotjem suhih, prepašenih in skoraj pol puščavskih kamnitih pašnikov. Zadnje opažanje te vrste je bil osebek ujet 2006 na Javornikih. Primerek v zbirki Notranjskega muzeja Postojna je iz Like na Hrvaškem.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 155.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 434–435.

Foto: S. Polak

Veliki skalnik (Lasiommata maera), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-1909

razpon čez krila: 52 mm

SLO: Velika Milanja, Koritnice  950 m, UTM: VL44; 1. 8. 2003

Polak S. leg. / Polak S. det.

Na Notranjskem je veliki skalnik pogosta vrsta, a le v toplejših kraških predelih. Izogibajo se gozdnate krajine. Ker so samci teritorialni in branijo svoje ozemlje, vrsta ni nikjer številčna. Gosenice skalnikov se hranijo z različnimi vrstami trav. Leta v dveh generacijah in sicer od aprila do junija in od junija do septembra. Primerek v zbirki je bil najden na za vrsto visoki nadmorski višini.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 130.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 362–363.

Foto: S. Polak

Okrasti košeničar (Arethusana arethusa), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-1898

razpon čez krila: 41 mm

SLO: Boršt, Koritnice 650 m, UTM: VL45; 15. 8. 2004

Polak S. leg. / Polak S. det.

Okrasti košeničar je v Sloveniji razširjen le na Primorskem, na Notranjskem pa ga najdemo le na južnih obronkih Nanosa in Snežniške planote ter v izoliranih populacijah v okolici Planine in Cerknice. Njegova številčnost povsod močno upada zaradi zaraščanja suhih kraških pašnikov. Njegove gosenice se prehranjujejo s travami, odrasle osebke pa lahko najpogosteje opazujemo pri hranjenju na cvetovih ametistaste možine (Eryngium amethystinum). 

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 153.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 430–431.

Foto: S. Polak

Scopolijev zlatook (Lopinga achine), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-1914

razpon čez krila: 48 mm

SLO: Rakov Škocjan, pri hotelu,  600 m, UTM: VL47; 6. 7. 2004

Polak S. leg. / Polak S. det.

Scopolijev zlatook je v Sloveniji najpogostejši vzdolž Dinarskega sredogorja. Živi v svetlih listnatih gozdovih. Njegove gosenice se hranijo z raznimi vrstami trav. Na Notranjskem je vrsta splošno razširjena v nižinah in sredogorju. Leta v eni generaciji in sicer od junija do julija. Vrsta je uvrščena v prilogo IV Habitatne direktive EU (Natura 2000 vrsta) in je v Sloveniji zavarovana.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 131.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 364–365.

Foto: S. Polak

Okati rjavec (Aphantopus hyperantus), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-1212

razpon čez krila: 39 mm

SLO: Vojaški poligon Poček, Prestranek,  600 m, UTM: VL36; 16. 7. 1997

Polak S. leg. / Polak S. det.

Okati rjavec je v Sloveniji razširjena vrsta dnevnega metulja, vendar ga na Krasu v Alpah in višje ležečih gozdovih ne bomo našli. Na Notranjskem je razširjen zlasti v nižinah in sicer po traviščih z visoko travo ob gozdnih robovih in grmiščih. Kot večina okarjev se tudi ta vrsta razmnožuje na raznih vrstah trav. Odrasli osebki se pojavljajo v eni generaciji od junija do avgusta.  

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 137.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 380–381.

Foto: S. Polak

Skalni okar (Satyrus ferula), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-104

razpon čez krila: 50 mm

SLO: Podraša, Koritnice,  680 m, UTM: VL45; 9. 7. 1994

Čelik T. leg. / Polak S. det.

Skalni okar je po velikosti in vzorcih podoben veliko bolj pogostemu žametnemu modrooku, le da ima v lažnih očescih na krilih jedro vedno belo obarvano. Vrsta je izrazito toploljubna in ga najdemo le na suhih skalnatih travnikih in meliščih višje ležečih obronkih primorskih gora, na Notranjskem le na Nanosu in Snežniku. Z zaraščanjem postaja vrsta vse redkejša.  

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 148.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 420–421.

Foto: S. Polak

Žametni modrook (Minois dryas), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-107

razpon čez krila: 50 mm

SLO: Menišija, Cerknica,  640 m, UTM: VL47; 25. 7. 1994

Čelik T. leg. / Polak S. det.

Za razliko od skalnega okarja je žametni modrook razširjen po vsej Sloveniji. Najdemo ga pretežno po nižinskih, tako suhih kraških kot močvirnih travnikih, ki pa morajo biti redko, ali vsaj pozno košeni. Z intenzivno rabo travišč postaja ta vrsta vse redkejša. Odrasli osebki letajo v eni generaciji, najpogosteje od junija do avgusta. 

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 149.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 422–423.

Foto: S. Polak

Okrasti skalnik (Lasiommata megera), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-082

razpon čez krila: 51 mm

SLO: Velika pot, Nanos,  1000 m, UTM: VL27; 15. 8. 1995

Polak S. leg. / Polak S. det.

V Sloveniji ima okrasti skalnik dve izraziti območji razširjenosti in sicer Kras, Goriško in Primorsko pod Kraškim robom ter gričevje vzhodne Slovenije. Bolj kot okolje je za vrsto pomembna nizka nadmorska višina. Na Notranjskem se vrsta pojavlja naključno. Primerek v zbirki se je iz tople Vipavske doline podal kar visoko in bil ujet na 1000 metrih nadmorske višine.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 129.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 358–359.

Foto: S. Polak

Gozdni pegavček (Pararge aegeria)

inv. št.: NMPo / Bi: L-1733

razpon čez krila: 38 mm

SLO: Boršt, Koritnice,  640 m, UTM: VL45; 25. 9. 2005

Polak S. leg. / Polak S. det.

Gozdni pegavček je tipična gozdna vrsta metulja in je v Sloveniji splošno razširjen. Najdemo ga od nižin do gornje drevesne meje. Gosenice se hranijo s travami. Primerek v zbirki je zanimiv, ker predstavlja nenavadno redko temno obliko. Preden je našel pot v biološko zbirko, je bil fotografiran v naravnem okolju in njegova podoba v knjigi Metulji Notranjske in Primorske predstavlja barvni temen različek vrste, ki se tu pa tam pojavijo v naravi.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 23, 128.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 356–357.

Foto: S. Polak

Navadni lešnikar (Maniola jurtina), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-1289

razpon čez krila: 42 mm

SLO: Dolge njive, Trnovo, Ilirska Bistrica, 640 m, UTM: VL34; 12. 6. 1996

Polak S. leg. / Polak S. det.

Nedvomno lahko metulja lešnikarja uvrstimo med najbolj pogoste in najbolj razširjene dnevne metulje Slovenije. Glede habitata ni izbirčen, je pa to pretežno travniška vrsta. Najdemo ga od obale do višine 1200 metrov v sredogorju. Odrasli osebki se pojavljajo v eni izrazito podaljšani generaciji od konca aprila do začetka oktobra.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 138.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 382–383.

Foto: S. Polak

Gozdni vratar (Pyronia tithonus), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-1578

razpon čez krila: 35 mm

SLO: Paljško jezero, Palčje, 590 m, UTM: VL46; 14. 8. 1999

Polak S. leg. / Polak S. det.

Gozdnega vratarja v Sloveniji najdemo v dveh ločenih populacijah in sicer na Primorskem in v Beli krajini. Živi na zaraščajočih traviščih in v grmiščih. Je izrazito nižinska vrsta in je kot kaže občutljiv na nizke temperature. Na Notranjskem je znana le izjemo majhna populacija ob robu Pivških presihajočih jezer. Odrasli metulji letajo v eni generacijo od junija do konca avgusta.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 136.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 378–379.

Foto: S. Polak

Grmiščni okarček (Coenonympha arcania), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-062

razpon čez krila: 34 mm

SLO: Voljče, Bloke, 750 m, UTM: VL67; 7. 6. 1994

Čelik T. leg. / Polak S. det.

Grmiščni okarček je razširjen po zaraščenih traviščih z obilo grmovja in ob gozdnih robovih po vsej Sloveniji. Tako je tudi na Notranjskem. Manjka le v visokogorju, v strnjenih gozdovih in v kulturni krajini, kjer so območja večjih grmišč redka. Vrsta se občasno pojavlja množično. Njegove gosenice se prehranjujejo z raznimi vrstami trav. Odrasli osebki letajo v eni podaljšani generaciji od maja do avgusta.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 133.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 370–371.

Foto: S. Polak

Travniški okarček (Coenonympha glycerion), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-1217

razpon čez krila: 35 mm

SLO: Vojaški poligon Poček, Prestranek, 650 m, UTM: VL36; 16. 7. 1997

Polak S. leg. / Polak S. det.

Travniški okarček je za razliko od grmiščnega okarčka vezan bolj na travišča, tako suha kraška, kot tudi vlažna močvirna travišča. Za njihov obstoj je pomembno, da so travišča negojena in pozno košena. Vrsta je sicer pretežno nižinska, a lahko na južnih obronkih notranjskih gora sega do višine 1000 metrov. Odrasli osebki letajo v eni podaljšani, ali v dveh generacijah od maja do začetka septembra.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 134.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 372–373.

Foto: S. Polak

Mali okarček (Coenonympha pamphilus), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-1915

razpon čez krila: 30 mm

SLO: Koritnice, suh travnik, 630 m, UTM: VL46; 9. 8. 2003

Polak S. leg. / Polak S. det.

Malega okarčka uvrščamo med najpogostejše in najbolj razširjene dnevne metulje v Sloveniji.  Prav tako je splošno razširjen tudi na Notranjskem. Za razliko od večine metuljev, ta vrsta lahko tolerira tudi gojene travnike in gozdne jase v strnjenih gozdovih.  Odrasli osebki letajo v dveh ali treh izrazito prekrivajočih generacijah od konca aprila do začetka septembra. V višjih legah uspejo opraviti le eno generacijo v letu.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 135.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 376–377.

Foto: S. Polak

Navadni lisar (Melanargia galathea), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-099

razpon čez krila: 52 mm

SLO: Slivnica, Cerknica, 1000 m, UTM: VL57; 22. 7. 1994

Čelik T. leg. / Polak S. det.

V Sloveniji je navadni lisar splošno razširjena vrsta z izjemo strnjene gozdne krajine in visokogorja.  Po travnikih je na Notranjskem v poletju pogosto prevladujoča vrsta.. Metulji so med hranjenjem po travniškem cvetju aktivni tudi v največji pripeki. Odrasli osebki letajo v eni generaciji od junija do avgusta.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 147.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 418–419.

Foto: S. Polak

Gospica (Argynnis paphia), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-134

razpon čez krila: 63 mm

SLO: Kalič, Postojna, 700 m, UTM: VL47; 8. 8. 1994

Polak S. leg. / Polak S. det.

Med biserniki je gospica v Sloveniji najbolj razširjena in v avgustu najbolj pogosta vrsta. Na Notranjskem jo najdemo od nižin do gozdne meje, najraje pa se osebki držijo cvetočih gozdnih obronkov in gozdnih cest. Podobno kot večina bisernikov se gosenice gospic hranijo z različnimi vrstami vijolic (Viola spp.). Odrasli osebki letajo v eni generaciji od junija do septembra z izrazitim viškom pojavljanja v avgustu.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 90.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 268–169.

Foto: S. Polak

Pisani bisernik (Argynnis adippe), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-148

razpon čez krila: 59 mm

SLO: Podraša, Koritnice, 700 m, UTM: VL45; 9. 7. 1994

Čelik T. leg. / Polak S. det.

Na Notranjskem najdemo pisanega bisernika od nižin do zgornje gozdne meje predvsem tam, kjer je veliko cvetočih rastlin. Nikjer pa vrsta ni prav pogosta. Njegove gosenice se hranijo z različnimi vrstami vijolic (Viola spp.). Odrasli osebki letajo v eni generaciji od junija do septembra.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 93.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 274–175.

Foto: S. Polak

Temni bisernik (Argynnis niobe), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-142

razpon čez krila: 55 mm

SLO: Ob Bloščici, Bloke, 760 m, UTM: VL57; 16. 7. 1994

Čelik T. leg. / Polak S. det.

Na Notranjskem je temni bisernik pogosta vrsta, a nikjer ne nastopa množično, z izjemo suhih kraških travnikov, kjer je občasno še pogost.  Najdemo ga sicer od nižin do zgornje gozdne meje. Navadno leta v družbi drugih bisernikov. Njegove gosenice se hranijo z različnimi vrstami vijolic (Violaspp.). Odrasli osebki letajo v eni generaciji od junija do avgusta.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 94.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 276–177.

Foto: S. Polak

Pisana lesketavka (Issoria lathonia), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-147

razpon čez krila: 46 mm

SLO: Snežnik, ovršje, 1780 m, UTM: VL54; 26. 7. 1995

Polak, S. leg. / Polak S. det.

Pisana lesketavka je pretežno nižinska vrsta bisernika s stalnimi populacijami zlasti na Primorskem ter na Goričkem. Glede življenjskega okolja vrsta ni zahtevna. Vrsta pa je izrazit selivec, zato jo v Sloveniji lahko srečamo praktično povsod, tudi v gorah. Primerek v zbirki je z ovršja Snežnika in je bil gotovo na selitveni poti. Odrasli osebki sicer letajo v več prekrivajočih generacijah od marca do oktobra.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 95.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 278–179.

Foto: S. Polak

Močvirski livadar (Brenthis ino), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-1401

razpon čez krila: 38 mm

SLO: Kobiljek, Bloke, 750 m, UTM: VL57; 18. 6. 1995

Polak, S. leg. / Polak S. det.

Medtem ko nekatere vrste metuljev pri nas izginjajo, so nekatere vrste v Sloveniji postale izrazito pogostejše. Tak primer je močvirski livadar, ki je bil pred stoletjem v Sloveniji izjemno redek, danes pa ga najdemo po večini nižinskih območij, ne le po močvirjih. Na Notranjskem je danes pogost. Gosenice se hranijo z različnimi vrstami močvirnega visokega steblikovja. Odrasli osebki letajo v eni izraziti generaciji, zlasti v juniju in juliju. 

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 96.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 280–181.

Foto: S. Polak

Robidov livadar (Brenthis daphne), samica

inv. št.: NMPo / Bi: L-1604

razpon čez krila: 48 mm

SLO: Sela, Knežak, 600 m, UTM: VL35; 27. 7. 1999

Polak, S. leg. / Polak S. det.

Robidov livadar je v Sloveniji najpogostejša vrsta livadarja. Živi v strukturirani krajini z obilo grmovja od primorja do sredogorja. Na Notranjskem je splošno razširjena vrsta, le v strnjenih gozdovih manjka. Gosenice se hranijo z različnimi vrstami robide (Rubus spp.). Odrasli osebki letajo v eni izraziti generaciji od konca maja do srede avgusta.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 97.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 282–183.

Foto: S. Polak

Dvopiki livadar (Brenthis hecate), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-1954

razpon čez krila: 40 mm

SLO: Žeje, Prestranek, 550 m, UTM: VL36; 17. 6. 2004

Polak, S. leg. / Polak S. det.

Dvopiki livadar je izrazito travniška vrsta metulja in je v Sloveniji osredotočen na južni, zlasti jugozahodni del države. Na Notranjskem ga najdemo po suhih kraških traviščih, ki se zaraščajo z visokim steblikovjem kot je oslad (Fillipendula spp.), na katerem se hranijo gosenice te vrste metulja. Odrasli osebki letajo v eni izraziti generaciji od sredine maja do konca avgusta.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 98.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 284–185.

Foto: S. Polak

Gozdni postavnež (Euphydrias maturna), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-1928

razpon čez krila: 45 mm

SLO: Rakov Škocjan, 600 m, UTM: VL47; 6. 7. 2004

Polak, S. leg. / Polak S. det.

Gozdni postavnež je večinoma redka in lokalno razširjena vrsta dnevnega metulja, ki je zaradi ogroženosti uvrščen na prilogi II in IV Habitatne direktive EU (Natura 2000 vrsta). Vrsta je tudi na Rdečem seznamu ogroženih metuljev Slovenije. Pri nas je osredotočen na predgorje Alp in sredogorje. Na Notranjskem je znanih le nekaj nahajališč te vrste. Gosenice se sprva hranijo na listih velikega jesena (Fraxinus excelsior) in kasneje s pritlehnimi zelmi. Odrasle osebke lahko srečamo od konca maja do sredine julija.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 111.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 322–323.

Foto: S. Polak

Travniški postavnež (Euphydrias aurinia), samec

inv. št.: NMPo / Bi: L-152

razpon čez krila: 38 mm

SLO: Koritnice, kraški travnik, 630 m, UTM: VL45; 23. 5. 2993

Polak, S. leg. / Polak S. det.

Travniški postavnež je evropsko ogrožena vrsta metulja in zato uvrščen na prilogo II Habitatne direktive EU (Natura 2000 vrsta). Vrsta je tudi na Rdečem seznamu ogroženih metuljev Slovenije. Na Primorskem in na Notranjskem je ponekod še lokalno pogost. Najdemo ga tako na ekstenzivnih suhih kot na močvirnih traviščih. Gosenice se hranijo na travniški izjevki (Succissa pratensis) in na navadnem grintavcu (Scabiosa colubaria). Odrasli osebki na Notranjskem letajo v eni generaciji od konca aprila do začetka junija.

Literatura: Polak, S. 2009. Metulji Notranjske in Primorske. Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi. Notranjski muzej Postojna in Notranjski regijski park, Postojna, str. 112.

Verovnik, R., F. Rebeušek & M. Jež, 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. CKFF, Miklavž na Dravskem polju, str. 324–325.

Foto: S. Polak