Gozdarski
žig
inv.
št.: EG/ 2658
dolžina:
35 cm, širina: 11 cm, višina: 4 cm
Planina, 19. stoletje
Uporabljal se je pri prebiralnem načinu gozdnega gospodarjenja z
naravnim pomlajevanjem, saj je imelo odbiranje dreves za sečnjo velik pomen in
je bilo zaupano le revirnemu gozdarju. Vsako drevo je moralo biti od 10 cm prsne debeline dalje oštevilčeno in
označeno z žigom na korenini panja. Drevo je izmeril in oštevilčil
logar, gozdni delavec pa je panj žigosal. Ob prevzemu lesa so drevesa ponovno
oštevilčili; gozdar pa jih je vpisali
v revirni register odkazanega in
prevzetega lesa.
Žig so uporabljali gozdni delavci v Windischgraetzovihgozdovih, po agrarni reformi so gozdarski žigi prešli v last Gozdnega
gospodarstva Postojna, ki jih je leta 1955 darovalo Notranjskemu muzeju.
Literatura: F. Perko. Trpeli
so naši gozdovi. Slovenski gozd in gozdarstvo v prvem desetletju po drugi
svetovni vojni. Ljubljana: Jutro, 2005
Foto:
M. Peršič