CultHeRit je projekt programa Interreg Podonavje, ki se je začel januarja 2024 in povezuje 13 partnerjev iz osmih podonavskih držav. Notranjski muzej Postojna se je projektu priključil januarja 2025, zaključek pa je predviden junija 2026 s konferenco v Budimpešti. Eden ključnih rezultatov projekta CultHeRit je zagovorniška kampanja, namenjena predstavitvi projektnih rezultatov, analiz in izkušenj širši javnosti, odločevalcem ter drugim relevantnim deležnikom.
V okviru zagovorniške kampanje projekta CultHeRit smo se v torek, 14. 4. 2026, udeležili Foruma Skupnosti muzejev Slovenije v Dolenjskih Toplicah. Na njej so bila poleg direktorjev slovenskih muzejev prisotna tudi vodstva SMS (Skupnost muzejev Slovenije), SMD (Slovensko muzejsko društvo) in organizacije ICOM Slovenija. Namen udeležbe je bila celovita predstavitev CultHeRit projekta – od zasnove zaposlitvenega modela in strategije zaposlitve mladega zaposlenega na projektu, do rezultatov pilotne faze zaposlitve in procesa mentoriranja.
Foruma sta se udeležila direktorica Zavoda Znanje Tatjana Hvala in mladi zaposleni na projektu Vital Jurca, ki je v okviru zagovorniške kampanje predstavil tudi vse rezultate projekta CultHeRit, ki so povzeti v spodnjem besedilu.
Rezultati in prakse bodo predstavljeni v transnacionalnem zaposlitvenem modelu CultHeRit s podnaslovom: Celovit vodnik za ustanove kulturne dediščine in muzeje, ki bo služil kot priročnik za vse kulturne ustanove.
V njem bodo opisani:
1. Zaposlitveni proces, skozi katerega so šli vsi mladi zaposleni na projektu in je sestavljen iz 7 faz:
• Zaposlovanje in izbor
• Uvajanje v delo in orientacija
• Upravljanje uspešnosti in razvoj
• Plačilo in ugodnosti
• Odnosi z zaposlenimi in vključenost
• Proces prenehanja zaposlitve
• Oblikovanje politik in zaposlitvenih kadrov
2. Primeri dobrih praks drugih muzejev, pri čemer so bili na konferenci predstavljeni trije:
• British Museum (London, Anglija), ki je pokazal način, kako muzej približati mladi ter jim tako predstaviti muzej kot možni kraj zaposlitve, kar predstavlja velik plus, saj mnogo mladih sploh ne razmišlja o možnostih zaposlitve v muzeju.
• Van Gogh Museum Amsterdam (Nizozemska), kjer je prikazan problem vključevanja mladih z mešanim kulturnim ozadjem. V ta namen so ustanovili skupino mladih, imenovano ReFrames, ki pomaga pri ustvarjanju programa, vodenjih in delavnicah ter tako deluje kot most med muzejem in mladimi.
• Program Going Places, ki ga izvaja Art Fund (Anglija) in prikazuje pomembnost mentoriranja ne le kot nekaj neformalnega, ampak kot strukturiranega procesa, odnosa, kjer se učita tako mentor kot mentoriranec.
3. Transnacionalni zaposlitveni model bo prikazal pomembnost mentoriranja in opisal primere enoletnega pilotnega projekta v katerega so bili vključeni mladi zaposleni. Vsi zaposleni na projektu so izpolnjevali anketne vprašalnike, ki so izhajali periodično in so bili sestavljeni iz stalnega dela (enaka vprašanja) in spremenljivega dela (različna vprašanja). Izpolnjene vprašalnike so nato pošiljali partnerju KUPF OÖ – Cultural Platform Upper Austria v Linz, ki je vse odgovore analiziral in zbral v skupen dokument, ki so ga udeleženci na skupnih mednarodnih konferencah lahko pregledali in komentirali. Anketni vprašalniki so tako pokazali delo, uspešnost in miselnost vseh zaposlenih na projektu ter na tak način prispevali k boljšemu razumevanju tako mladih, kot mentorirancev.
4. Pomemben del priročnika bo tudi Manifest mladih zaposlenih na projektu, ki je bil prvič predstavljen prav na Forumu Skupnosti muzejev Slovenije s strani Vitala Jurce in vsebuje 10 točk (Celoten dokument na voljo v PDF obliki na dnu strani):
Manifest so zasnovali mladi zaposleni tekom projekta in ga dokončno oblikovali na konferenci v Linzu. Z njim so poskušali predstaviti svoj pogled na zaposlitev ter strinjanje ali nestrinjanje s sedanjim sistemom. Njegov namen je prikazati njihovo plat, v upanju, da bodo lahko pripomogli k boljšim možnostim zaposlovanja mladih v kulturnem sektorju.
Ker je Notranjski muzej Postojna za projekt CultHeRit zaposlil PR junior strokovnjaka Vitala Jurco, je bilo prav, da se v okviru zagovorniške kampanje predstavijo rezultati dela in nekateri produkti, ustvarjeni v času zaposlitve. Vital Jurca je zato zbranim na Forumu predstavil rubriko Zakaj ne hodiš v muzeje?!?, kjer v humorističnem slogu išče odgovor na to vprašanje. Med obiskovalci lahko zasledimo šolarje osnovnih in srednjih šol, ki hodijo v muzeje v okviru šole, odrasle in upokojence, ki jih določene teme specifično zanimajo, ter družine, ki pridejo skupaj z otroki na ogled ali na kakšno muzejsko aktivnost, ki je prilagojena prav njim. V povprečju pa muzeje najmanj obiskujejo najstniki, študentje in mladi odrasli brez otrok. Zakaj ne hodiš v muzeje?!? tako poskuša naslavljati prav te starostne skupine in ugotoviti (ter upoštevati) njihovo mnenje.
Druga predstavljena spletna rubrika, ki se je začela v obdobju zaposlitve PR junior strokovnjaka, se imenuje Nisem kustos … in je namenjen razbijanju stereotipov, da morajo biti obiskovalci muzejev izobraženi in že vnaprej poučeni o temi, ki bi si jo želeli ogledati. S projektom želi avtor tudi sam »ne-muzealec«, nekakšen »outsider« poudariti, da sta za uspešen in prijeten obisk muzeja potrebni le volja in kanček radovednosti.
Za konec je v svoji predstavitvi Vital Jurca pokazal osrednji promocijski video celostne zagovorniške kampanje, ki ga je za projekt CultHeRit pripravil Museum of Decorative Arts iz Prage. V njem je prikazana pot predmeta (kubističnega stola) od izbire za postavitev na razstavi in priprave (restavracije) do umestitve v prostor in interpretacije za obiskovalce. Namen videa je prikaz vrste ljudi, ki so potrebni za umestitev predmetov v razstavo, saj si obiskovalci velikokrat ne znajo predstavljati, kaj je delo kustosov, kdo vse skrbi za predmete, s koliko zunanjimi izvajalci in podjetji mora muzej sodelovati za pripravo razstave. V okviru projekta bo izšel še dodaten video, ki bo vključeval vse ustanove, ki sodelujejo na projektu, in bo predvidoma izšel junija 2026.
Direktorica Zavoda Znanje Tatjana Hvala je na Forumu Skupnosti muzejev v okviru zagovorniške kampanje vodila delavnico z naslovom Muzeji kot delodajalci prihodnosti ali preteklosti? V njej je poudarila pomembnost prenosa znanja, sodelovanja med generacijami in pasti ločenosti med njimi, kar velikokrat pripelje do sporov ali nerazumevanja v muzejskih kolektivih. V pogovoru so se udeleženci dotaknili teme neformalnega in formalnega mentorskega procesa ter opisali izkušnje in prakse, ki spodbujajo dvosmerno mentorstvo, torej povezavo med mentorjem in mentorirancem. Na koncu je potekala še diskusija s tremi temami:
Celotna predstavitev projekta, analiza in izkušnje mladega zaposlenega so požele veliko zanimanja med udeleženci, saj se v mnogih muzejih kaže potreba po »navodilih« oziroma »priročniku«, ki bi vseboval smernice za zaposlovanje, mentoriranje in uvajanje novih kadrov. Priročnik, ki bo nastal v okviru projekta CultHeRit, bo predstavljal pomembno orodje za direktorje, mentorje in nove zaposlene v kulturnem sektorju.
